Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
V meni se pretakajo misli brez reda in
pritajeno popuščajo ekstazi duha,
ki je brezmejna. Ven, ven, življenje,
kjer stene ne padajo nate.
Na vrhove jutranjih zarij,
na vetrove brezmejnih poljan,
na grobove pozabljenih misli.
Ekstaza blazna, v nič pahujoča,
pretanjeno prežeta z bolečino preteklosti.
Obscesna moč prilagoditve,
prežeta z ledom nad plamenom.
Pretapljanje, in potapljanje,
na krilih spreletanje,
svetlobe obupno iskanje
in vsak dih in vsak izdih
je tih kot senca albatrosova.
- Prirejeno samo za sejme -
bežen trenutek prebliska.
Prepogibanje pritiska,
prekrižarjenje viharjev
- in treskoma pade veja na tla.
Na koncu je vse samo preurejena zabava,
tako zemeljska.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a marlic, v 13-02-2009 17:47,
1. Merilo vsega bogastva sem
misli, rime, življenje: kaos
kosti, togota, smrt : tišina
Objavil/a ajda, v 14-02-2009 09:51,
2. Merilo vsega bogatstva sem
To mi je še posebaj všeč:
Pretapljanje, in potapljanje, na krilih spreletanje, svetlobe obupno iskanje in vsak dih in vsak izdih je tih kot senca albatrosova.
Zelo dobro si zapisal na začetku in to nit držal skozi vso pesem: V meni se pretakajo misli brez reda in pritajeno popuščajo ekstazi duha, ki je brezmejna.
Ja, ni kaj, novodobni pesniki, ki kukajo iz zemlje kot pomladanski zvončki in si iščejo prostor na soncu in tako je tudi prav.
(2 glasov)
