Včasih, ko te pogledam,
tako slučajno, nehote,
se mi utrne misel:
Tebe je nemogoče ne imeti rad.

Pri nas doma, imamo aparat, ampak ne za peko kruha. Ta aparat čisti, lika in pa kosilo kuha. Hodi tudi v službo, prijazen je za v družbo. Pomaga ...

Z toplino svojih žarkov,
se nevidno je splazil sončni žarek,
skozi špranjo majhne odprtine gradu,
ki se v pisanih barvah bohoti <...

Kokoške, kokoške,
na sončni strani Alp.
Res, da ste lepe,
kaj ko ste slepe.

Resnica ni,
v pravu in ekono...

...

Le kam tako drvi, drvi ta vlak življenja,
le kam se mu mudi saj poln je trpljenja,
trpljenja nedolžnih ljudi – zakaj tako hiti? <...

Moj bol že zdavnaj bi usahnil
umrl bi, še preden bi se bil rodil,
pa vendar me je spremljal
pojavljal se je, ko sem najbolj se ga ba...

Ahati, diamanti...
bezljave spominčice,
pozabljeni spomini.

Spektakularnost polzenja,
spevnost stopinj v temi...

Gledam prve spomladanske cvetove.
Občudujem njih, ki dajejo navdih.
Plezam na vrhove,
vrhove tistih gora, ki so že davno
postal...

V odprtosti čustev
grešim male,
a zame neodpustljive grehe.