Zgrabi za roge,
pridi,
greva v dvoje.
Tako lepo,
tako preprosto.

Na izlet si me peljal,
da osebno bi me spoznal
občudovala sva lepote dolin,
planin,rek in gozdov.
Za roke sva se držala,
tudi kakšen poljub sva si dala.

Z vsem kar sem,
kar delam,
se učim in
ljubim,
kodram valove
življenja,
v katerem mi,

Kdo bi bil jezen, ko sliši ne?
Kdo bi bil jezen, ko vidi ne?
Kdo bi sploh kaj dal na ne?
Kdo je sploh ne?
Kdo je sploh pesnik?
Kdo sploh piše stihe življenja?
Realnosti so relativne in elastične.

Ne trudim se pobegov razumeti,
niti ti ne moreš jih doumeti.
Previdno razpiram dlan ti svojo,
odpiram ti srce in dušo svojo.

Živi v spominu ta milina,
še gledam, slišim, tipam moč -
to moč, ki me v naročju ziba,
ko boža njen pogled sijoč.

Bil je čas,
ko sem ljubila te,
in gorelo moje
je srce,
a sedaj je prepozno vse,
saj pozabil si name.

Nočem več spati,
hočem vstati,
saj ta noč že predolga je,
in ti ne ljubiš me.

Če sonca ni,
od kod to hrepenenje,
ki v srcih burno
nam kipi in vre?
Od kod v očeh,
mladim to žarenje,
ki dvome in vse pomisleke zatre?

Kot, da se ljubezen in sovražtvo brati,
te jaz ljubim in sovražim hkrati.

Ljubim te,
ker si mi všeč,
ker si prijazen
in ne preveč molčeč.

Če zaprem oči,
vidim tvoj nasmeh,
slišim tvoj šepet,
ljubim te,
čutim še vedno tvoj objem,
a ko odprem oči,
vse naenkrat zbeži.

Ko piš zaveje moje korenine,
ko trn prebode mojo plast rodbine,
ko se zavem,
da umrl je duh tistih,
ki rodili so se vmojih mislih;
takrat ustavi se vse noro
ki bežalo je v božjastno zoro.

Zunaj je mraz,
spet pada sneg,
hladen kamin,
na oknih led.
Vse kar bilo je,
za vedno odšla je,
s teboj.

Usklajujem misli z notranjim drhtenjem
iščem spoj lepote in skrbi
gledam svet trpeči okrog sebe
ne vem kako pomagal naj jim bi.

V mojem srcu si nekoč živel,
želela sem,
da bi me razumel,
a ti si odšel,
zapustil me,
ker ljubil,
drugo si dekle.

Korak za korakom stopam po vrvi
majavo in nelagodno zrem v brezno
kako zevajoče gleda me

nemočno vleče me globina
z vso svojo črnostjo
in koncem vabi me

Zaman me kličeš
nazaj ne bom prišla,
kar glej me le od daleč,
kar trgaj bolečino iz srca,
zastonj me kličeš.
Izberi drugo,poišči
si ljubezen pravo.

sever in jug
črna in bela
zemlja in nebo

ne bi smela reči da sta različna.
Saj v primerjavi z vama,
draga moja, vse je isto.

Zvezde,za koga sijete nocoj?
Komu sploh mar,vaš sijaj?
Mogoče vas pa gleda tudi on?
In če vas gleda,
mu pošljite pozdrav.
Povejte mu,
da ga še vedno ljubim.