I.  
               
OBALA  DOJK

Grizljavi smeh pritika jok,
ko skozi noč puhti,
omamni vonj čez goli lok,
hlinjene breztežnosti.

Ostani

ostani to noč z menoj
da te ljubim
bodi moja, vso noč
ostani

Postal sem grobar misli.
Mrliči črk kujejo besede brez pomena.
Samo da se sliši.
Četudi stokrat ponovljena beseda,
čeprav sedemkrat zlajnan napev.
Ko bom velik, jim bom prerezal žile.
V lobanjo bo takrat sijalo črno sonce,

Podarjeno  "Če si"

Za to pesem bi padla v koprive,
preklela vse mrtve in žive,
pokradla puške vojakom,
ležala pred tovornjakom,
zlezla na najvišje drevo,
vrnila zvezde nazaj na nebo.

Dresura -
Kvaliteta manipulacije
Enormne ekstravagantnosti;
Sistem evolucije ...

sedim
sedim pred monitorjem
pod prsti tipkovnica
moral bi nekaj napisati

o čem

Sedmi

zblazni zmeraj na koncu pravljice
in pade pod streli strupenih puščic.
Pred smrtjo glasno prdne, dvigne levo obrv,
ter pogleda oprodo.
Vranca in nevesto prodajo na dražbi,
grad spremenijo v zapor.
Čez tristo let postavijo
spomenik neznanemu pesniku.

Včasih je Angel črna ptica
Spušča se na moje dvorišče
S svojimi predirnimi očmi
Ošabno pada,
V upanju, da me ulovi,
Medtem ko opazuje mojo rast
In vidi moje padanje ob lastnem bahanju...

namažem si ustnice
da skrijem obok
njegovih rok
tresočih se
na rahlo priprtih
vekah psevdo nasmeha

majhna in nemočna
brezčutna in jeklena
se lepim na rdečo
sončevih ustnic