Prvi zakaj

Zakaj sem tebe
sele zdaj spoznala?
Zakaj so leta tekla,
ko jaz sem jih
ze steti znala?

Dišava in riba na veter,
vreteno in ost za petje.

Oštir na vodo in mlin,
molznik in vrata odprta.

V steni v moji sobi živi pošast a hvala bogu je zazidana in se je ne sliši.
Neke temne noči sem bil prepričan, da je ušla svojemu betonskemu oklepu in da sedaj blodi po sobi in išče svojo žrtev.

Daj, sleci se hitro
in ne se dret.
Čez pol ure moram nazaj,
saj veš...

Kremiranje?
Daj no mir,
kdo še teži k temu,
da do večnosti leži
brez kurca v temi
globoke zamlje?

Tvoja politika ljubezni
ni enaka moji,
morava se sestati
in podpisati
sporazum o sodelovanju,
da ne pride do hladne vojne,
pod pritiskom mojih izjav
in tvojih ilegalnih pogledov.

Tedaj najine oči
postanejo eno.

Pred razcvetelimi grmi
strme negibno
in tožijo vase,
v vročo težo

Nekaj je na tem.
Kaj, sam ne vem.
A včasih luna nosi,
ščip čudno sveti
ves rumen,
ko bosa greš po rosi.

Je nekaj v tvojih očeh,
ki me spominja na greh,
kar krade spanje mojim nočem
in mi na lice prinese nasmeh.

Prebudi me s poljubom,
odnesi me tja
kjer si ljubil zvezde v moji travi,
želim, da tvoj
potok žubori čez mojo samoto,
podari mi šopek obljub,
ki jih ne boš mogel držati,