Po sredi se mi je lobanja prelomila,
razpoka je globoka, prehodna,
razlivajo iz nje se misli,
polzijo iz nje spomini,
prevetrijo podstrešje starodavno,
rahel sneg nasuti izpihajo,
in se stakajo spet konvencionalno

ljudje so ovce
preziram ta svet
zakaj
slabo je živet
zakaj vprašaj za moj nasvet
zakaj

Najlepši so modri.
Metulji.
Lebdijo nad morjem.
Okopani v očeh
modrih ljudi.

Vedno se išče sonce
v vsakem delčku lune.
Kam boš nastavil lice,
ko vse nekoč zate mine?

Vedno se išče obzorje
za vsako željo skrito.
Ko utihne najhujše neurje,

Prav tega sem se najbolj bal
in je prišlo.

To kar pred kratkim
vse je še žarelo
in od naboja
v obratni smeri

neki že
Cigaret za cigaretom se kadi,
in je izklopljena elektrika.
Je imela le 10 ampera,
bi varovalka morala 16 imeti.

11.III.2006
Bil res ti si premeten,
lisjak vseh lisjakov.
Mogočen nekdaj, spoštovan,
glava cele bil države.
Pravi čas na pravem mestu,
si si mislil, da si bil.

Sanjam telo izklesano v meglo,
poljubljam te v vodni gladini,
odsevam tvojo ljubezen,
v jutranji tišini prehitevam
zelenilo jase s petjem ptic,
nikoli ne izveš kaj tkem
na drugi strani lune...

Ko se tiho zvečeri,
temá naseli se v zavest,
za očmi hladno sneži,
nikjer ni mirnih, srečnih mest.
Luči počasi se prižgo,
okna sramežljivo se zastrejo,
sence cvetje upognejo,