Barva se kosmiči v višino razkajene megle.
Palma na produ samosvoja, samorodna.
Glave nekaterih so trd oreh kosmate duše.
 

Trpljenje in prava ljubezen
klečita druga pred drugo,
zraščeni s hrbtenico usode.

Prebudim se in mislim, da vem
Da tam sem, kjer najbolj si želim...
V objemu tvojem in s spomini včerajšnjega
Dne, ko noro sva ljubila se...
Zdaj v tem trenutku, ko ti še spiš
Se potopim v bližino, ustavim gib...
Izklopim dih, da podoživim

Vse tako v vetru,
razprto v poletu.
Glas škržatov,
»pesem v vetru«
……v vetru……
……v vetru……!
Pogled na jadra razprta,
……pogled v vetru.

V tvojem objemu,se počutim ,kot kraljica zla,
ki krade delčke tvojega diha.
Odvzamem moči, te uničujem,
izpijem ti kri ,dušo prekrijem
Norčavo te v dvoboj zvabim,
razkrijem obraz zlobe,krik izvabim.
Spoznanje je sladko……..

V notranjost mojega duha, se je naselila žalost.
Vsa tegoba mojega življenja je kot gejzir izbruhnila na plan.

V potokih se moja žalost razliva.
V krilih utripa, se zadnjim verigam upira.

Dež...
Kot, da ni prenehal,
izpiral je še zadnje solze,
ki so z njim odtekle iz oči.

Sem moral spoznati tebe,
da bi spoznal ljubezen,
radost in žalost?
Zakaj sem s teboj doživljal
zanose in padce?

Po svoji stari navadi
ližem rane
pokrpanim dnem preteklosti

Točka zvestobe na črti sramu,
tvoja pretkanost v dobrem in zlu.
Vzameš dobroto, ponujaš prezir-
Večna razdalja, ne vojna ne mir.

Kocka je padla v reko očitka,
ugasni besede, izgubljena je bitka.
Naj izgorevajo v slapu molčanja,
najine zmote na poti iskanja