Je bil ogenj, so bile strele,
je tako grmelo, da je pokalo.
Me strah napolnil je svojih grozot
in preprečil mi sleherno pot.

čebelica
v grlu
brenči

v sled snega
stopajoč
za teboj

skozi borovce

Prekrasna si kokoška.
S tisto zlato liso morja.
S tisto fliko, kjer pihlja burja.
Z rdečo kapljo Refoška.
Najlepša si otožna kura.
Pod perjem drobci lepot ti žarijo.
Razvnemaš vse, ki te slavijo.
 

Amazonka zadrži akacijin venec.
Lavanda tako živo reže trebuh.
Sol nje zažrta v zraku je duh.
Sprehodi se skozi drevored.
Med ptiči kljun kljunu ni jed.
Ni kače, ki topotal bi njo konj.
Plazi se dokler ne zaznaš vonj.

Ostani edini labod,
ki ga vidim v soju.
S krili visoko tja
pod utrinek svetlobe.
Pleši le zame popoln.
Igraj se z vetrom
in prvo kapljo žeje.

Beli kakadu na dlani,
frči perje samca.
Kljun prisesan na rami,
ščiplje do kosti.
Grizljaje do srca,
tresljaje da se da.
Okrvavljene hrapave roke,

Globok se zamislim - hm...
pa se naenkrat zavem da sm
da sm tu in zdej vem
da nimam pojma kam grem.

Vem da je smisu življenja umret
če te zebe se morš zagret
če te je strah se morš nekam skrit
če si umazan se morš umit.

Dođi i poljubi me
popij čežnju s mojih usana.
poljupcima mi pokrij tijelo
i ljubi me nježno, smjelo.

Prolij se po meni
kao sto se val proljeva po stijeni.
svaki dio tijela te želi
da svu strast s tobom podjeli.

Ta tvoj pogled, te tvoje oči
Zarežejo rano v srce in dlani
In tvoja je sled v mojih nočeh
A vse kar ti vračam je le nasmeh.