Kako lahko rečeš,
da ne stojim za svojo pesmijo
in da prepisujem od drugih,
ko pa so drugi pisali vame?

Ob krstu s prvo črko imena,
ob smrti z zadnjo črko priimka.

Počasnost se izrisuje s hitrimi koraki.
Ponujam domače zajce,
ki se parijo s podganami.
Previdnost ni nikoli odveč,
ko tihotapimo sanje
v svoje strahove,
z grižljaji jabolka v grlu

Bogatejši za novo izkušnjo
in staro pijanost,
revnejši za spoznanje,
da noč ne šteje zvezd
in da so zapiski v dnevnik,
med pulzarji in kvazarji,
izpisani do podrobnosti
z dementno natančnostjo pozabljanja,

srečno jutro
okopano s soncem
širokim nasmehom
belim kot dan
odprtega srca
nebom v očeh
odhajam ven

01. TIR
02. NYD
03. FEOH
04. MAN
05. CEN
06. PEORTH
07. EPEL

Vročično zrem v temno noč,
ki počasi vpija mojo moč,
rad zavpil bi - na pomoč,
toda ne morem,
saj začutil sem dih smrti.

Vidim jo na ulici, ko sama se sprehaja,
jesenski veter mrši zlate ji lase,
domov hiti, saj sonce že zahaja,
le bežen trenutek in izgine med množico ljudi.

Ko sem nekega jutra na ulici stal,
nekdo me "pocukal" je za rokav,
zagledal moža sem, da vame strmi,
krvave bile so njegove oči.

Gozd potaplja se v mrak,
tišino para moj korak.
Blag veter boža mi obraz,
spominja me na tvojo roko, glas.

Modri veter, kje blodiš zdaj?
Vrni sanje mi nazaj ....

Kot potopljen svet
v polmarku čutnih prevar,
vlomilec v srcu,
dotik na samotnih ravnicah,
ko završi veter,
in razpiha podobe
skozi soteske preteklosti.