bo prireditev rojstva
ko se prikaže spet dan
zaobljenih robov
nedokončanega
sončavega gorovja

Danes je megla legla na zemljo,
danes so oblaki zakrili nebo,
v megli je rdeče sivo,
dež ugaša sveče
in vse živo.
V duši ni več sreče.

zdomec v svežih rjuhah
čaka
par kapljic rdečega vina
predrami dim
ravnokar prižgane cigarete

Prosto je, vstopi!
Ne rabiš trkati,
poglej v moj kotiček.
Izusti nekaj besed.

Prosto je, vstopi!
Ne boj se,
vse sem odprl zate.

včasih
še sreča žali
ko tonemo v turobne misli
in želimo tam ostati
za kratek čas

žalostno srce je moje
prazno in boleč
on odšel je in odnesel
s sabo iskre sreče
tiho jočem, brez solza
v sebi sem osamljena
v prsih stiska me, boli

Daj, potrudi se,
mogoče skozi temo
zaslišiš šepet dežnih kapljic,
mogoče v deževni noči
najdeš svojo zvezdno luko.

Včasih, zjutraj,
ko se prebudim
sem ravnodušen,
s popizditisom v glavi,
tako močnim,
da mi da moči
in grem z mislijo
"boli me kurac"
v nov dan.

Pokušavam se naći u riječima kao što sam se pokušao naći u toliko puno stvari,
ali koncentracija mi popušta i preskačem poput nekog starog gramofona.
Žurim naprijed vidjeti što je sljedeće iako znam unaprijed da nije ništa zadovoljavajuće ništa što će me smiriti,
jurim naprijed preskačem na kraj možda u njemu nađem što tražim.

Morje, našla sem se
po delih.
Sedaj pa platinasti šivi
popuščajo času.
Obup se je spajdašil
s samoto.
V tej deželi