Kako naj poletim v nebo,
če sem brez kril.

Kako naj začrtam si pot,
če nevem, kje je moj cilj?

Bila bi računalniška miška,
ki jo boža dlan,
tipkovnica, s katero se igrajo prsti,
ikona na namizju,
kliknjena največkrat na dan,
ali pa vsaj zaslon z všečnim ozadjem.
Ti pa bodi moj računalničar!

Si moj smeh, veselje, radost ......,
si vse kar je lepo.
Ko te zagledam,
mi v srcu zaigra moja najljubša pesem
in vsak moj nov dan se začne le zato,
ker si spet tu.

Ne bi te imela za svojega Boga,
če to nočeš biti.
Ne bi te ljubila,
če moje ljubezni ne moreš sprejeti.
A kaj, ko verjeti vate
in ljubiti te
nehati ne znam.

Zrcalo ti ki vse poveš
vsaj mislim si tako o sebi
a vendarle tega ne veš
kaj vse dogaja se v meni.

Prežeta z dušo svoj'ga bitja
občutim v sebi krik moči
mladostno moč iskrivost srca
se mi le v tebi izpolni.

Lahko bi bila tvoja,
pa me nisi hotel... odrinil si me od sebe,
ko si v napad hitel.

Biseri okrog vratu,
nežno poplesujejo ob
tresljajih elegantne hoje.
Nežno se drgnejo ob kožo,
vsrkavajo vonj po jasminu.
Biseri iz morskih globin,
krasijo ,spomine budijo,

Zapleši ples z menoj,
zavedanje tvoje lepote prevzame.
Predaj se ritmu Sambe,
nakaži sprejemanje vase,
kod zadnje počivališče.
Vse preveč sladkobe v tem tonu,
rjava telesa ,potne roke,

Spustim se v globino
čutnih vrzeli.
Ob tektonskem premikanju
nastajajo poki,izbruhi,viharji,
kateri se odražajo v moji naravi
neobremenjenosti.