Kamorkoli se ozrem, povsod tema,
nikjer ni niti kančka sledu o tem,
da bo nekoč boljše.
Boljše...zaradi vaju obeh,
verjela sem vama, vama zaupala,
dala sem vama sebe, toda oba sta se igrala.
Mojo mladost, naivnost in nemoč sta obrnila proti meni.

Itys v pomladi zapoje,
vse moje je tvoje,
kam si šla mladost,
kje pustila si radost,
kakšen zgradila si spominov most?
Vrtinec iz Oceana se rodi,
v meni pustil si sledi,
a zdaj se ti drugam mudi.
pojdi!pojdi!pojdi!

Ledene sveče, ni jih več,
v očeh ogenj peče,
ni ga več,
Pegaz v letu obstane,
dih v tebi zastane,
mitološki Feniks se prebudi,
iz pepela si dom zgradi.

Like the ruthless beasts attack
I will scatter bones
No-one remains alive
Cause the executioner is raging, pounding  

Dve lučki v temi se svetita,
dve očki tam daleč na poti
želim se dotakniti, jih poljubiti
a vseeno daleč od mene sta.

Štiriinšestdeset
črno-belih polj,
kvadratov, ki so večni
in skriti logaritmi v njih...

Včeraj smo igrali šah,
danes ga igramo
in jutri bomo igrali
to kraljevsko igro,
željni, blazni, prepotentni.

Nikoli ne bom vedela,
kaj pomeni biti pesnik,
saj nisem rojena za to,
ampak kaj potem,
saj tudi veliko drugih ni,
čeprav mislijo,
da so pesniki vsi.

Če čebela ne bi imela če,
bi bila čebela bela.
Če čebula ne bi imela če,
bi bila čebula bula.

Akcija!
Možganodajalska akcija.
Življenjejemalska akcija,
ki zliva življenja skozi steklenice Coca-Cole.

Ko v tihem mraku na balkonu sedim
in veter se mi v lase zakaja,
na mirnem nebu ugotovim,
da mesec nocoj k meni prihaja.
K meni prihaja, da mi sporoči,
da ljubezen vedno še živi,