Šum morja…
Veter v krošnjah borovcev…
Blazina…
Midva…
Drget razgretih teles…
Ena sama vroča želja…

Vsaka zgodba isti konec ma.
Vsaka moja ljubezen nesrečno se konča.
Eh! Ma jebi ga!
Vsaka moja izbira je polna napak,
Vsak spregledan znak,
Ko se mi približuje bedak, pripelje me v mrak.
Zakaj te vse moti?
Zakaj me vse jebe?

Najpogostejše vprašanje, ki si ga zadne cajte zastavlam je zakaj?
Najpogostejša misel je ta, da vrnem se v raj.
V katerem sem bila, ker tebe sem ljubila, ko sem te poljubila,
Zdaj ni poti nazaj, sama sebi sem srce zlomila, ko sem te pustila.
Zdaj objokujem svoje preganjavice,
za katere vsi pravijo da čez nekaj let bodo samo še oddaljene težavice.
Ne vem zakaj jočem, ne vem zakaj še vedno te hočem.

'cause of you i dream tonight.
'cause of your touch i'm goin' crazy inside my chest basket...
and i know now that you're a disease that took over my heart.
'cause of you i feel like i'm someone special...

gledam skozi okno in po nebu iščem zvezde.
a kaj mi bodo zvezde, ko imam tebe,
zvezdico ki mi sije 24 ur na dan.

Potop v zbirališče solz,
očiščujoče praznjenje zlomljenih sanj,
ki se kopičijo kot veter v krilih vetrnic.
Večerni uroki izginjajo,
nisi več prepleten z nežnimi črkami,
ki se združujejo v speve trubadurjev...

Stopljeni koraki v morju zvezd...
Težki vagoni,
    ki se s stokajočimi zvoki prebijajo čez tračnice...
Kje naj te čakam?
    Tam, kjer se sonce dotika dna,
    kjer žge puhato rastlinje,
    ki ne bo nikdar dočakalo veličine?

Preveč noro je to pisati na papir

z navadnim kemičnim svinčnikom...

Ostal si v meni.
Ne kot spomin, kot živo bitje,
s pljuči želečimi kisika,
s srcem in njegovimi
dvestotimi udarci na minuto.

Čutiš sonce toplo sijoče?
sen ga prosila, naj sije zate.

Čutiš veterc božajoč?
Sem ga prosila, naj boža te.

Vidiš nebo polno zvezd?
Sem jih prosila, naj svetlikajo se zate.

Pomlad? Življenje?
Živela sem za zadnjo zimsko luno…
Počasi umirava skupaj.