Že lepo in prav, da ne kadim, brez tega se da.
A prav nič pohvalno ni, da ne morem piti.
Brez opojnosti izgubim svoje bistvo,
ne morem se veseliti, še manj pa žalostiti.
Brez alkohola je vse, vse je eno,
brez alkohola niti umreti več nočem.

Šumi padanje vode,
z mesta na mesto.
Gladi,
hiti,
vedno nižje.
Lovi le Njega,
z vsako kapljo,

Vseskozi potujoč med zimo in vročino,
kot grad, ki tam stoji že stoletja,
večno ignorantski, večno stoječ.

Gledam kako se muzajo Tvoji črni lasje,
z njimi sonce se igra,
vsakič bolj črni, mehki,
rišejo v beli dan.

Vest me peče,
čeprav je nimam,
ker te ljubim.

Prepletanje misli.
Spoznanja.
F = k krat m₁ krat m₂
ulomljeno z r².
Fascinantno.
Do kam?
Neskončno?

Je prihodnost
tam, kjer so
oblaki?

Rožni venec
spletem
iz telesa
tvoj'ga.

Moj svet prepreden je iz lepih sanj,
nemirna duša, ne da mi spati,
zato prepevam vsak nov dan,
ker želim si, želim si sanjati!!!

Oh, kako lepo je
sedeti v parku,
ko se vetrič
poigrava z mojimi
lasmi.