Ena sama vroča želja,
Biti s tabo v objemu,
Srce ob srcu bije.
Eno in edino bitje se razpolovi,
Saj ni poti, ki bi naju ločila.
Edina prepreka je čas,
Upriva se mu!
Zaplešiva ta večni ples brez vsakršnega sramu.

prosim pozabi,
na sanje o vili in o razburkanem morju,
dovolj mi je spenjeno jutro in šop tvojih las.

prosim pozabi,
obljubo o pisanem letu z balonom;
čas celi vse rane, izda modrijan.

strah,
še enkrat,
še zadnjič,
pozdravim s svojo preluknjano tišino,
ki se obleče v nasmešek
in izdrdra svoj scenarij
pod istim žarometom, kot včeraj...

zagrizla sem se v Idejo
o Koncu-
tako močno,
da sem ga spregledala,
ko se je res zgodil

Zunaj dež lije
in v meni strašno grmi,
še zadnja ptica se skrije,
nigokar več ni.

Rjuhe nimajo svežega vonja.
Kaj je ta vonj
in zakaj me tako straši,
a hkrati tako omamlja,
da kljub strahu lahko samo ležim,
kot priklenjena z verigo?

Preperelost teles,
v mračni dobi
kritičnih časov,
se mi drobi
pod prsti
in izginja v prah.

Ko sončen dan se oblači
potrebujem draga, tvoj nasmeh
in v dnevih teh, ko se mrači
potrebujem draga, tvoj nasmeh.

v meni sta dva človeka
v meni sta dve osebi

jaz sem nič
in jaz sem vse