noč mi je obrisala prah iz porazov,
slonečih na mavrični blazini
tvojega jutra...

stala sem in se upirala;
ne dam svojih spužvastih besed

Novo spoznanje me vodi
v čisto drugačen nov svet
z njim se mi zarja odstira
ne morem sam sebi verjet.
Ogromno vprašujočih pogledov
obstali na meni so vsi
le jaz edini med njimi
razlagam, kar videti jim ni.

1. Hora legalis
2. Nihče me ne razume
3. Prvi moj    

Nervozen sem in iščem si.
Po vesolju mehko se potuje;
biti nočem.

Preblisk.

Lonec na smetišču brez moči,
da zadrži, vsebine sebi mile;
čisti altruizem.

Vstopil si v moj svet,
svet senc...
prinašaš radost
prinašaš smeh.
Toplina tvoja,
tvoja ljubezen

Kot jesenski list
pade najina ljubezen na tla
ter čaka, da jo kdo potepta.
Z dnevi postaja vse bolj
ranljiva,
scefrana in potem
preperi.

No, daj zlaži me,
če se boš počutila kaj bolje!
Tako je lažje, se ti ne zdi?
Ti si lepo skrita za svojim obzidjem,
gledaš prek in nič ne vidiš,
le svojo senco na opekastem zidu.
Jaz pa na svoji strani stražim svoj bunker,

Vroče je, vroče.
V glavah ljudi.
In misli neštete se topijo pod žgočimi obrisi.
In informacijam ni videti konca.
In odgovornost si lasti globalno zavest.
In besen je absolut.
Resnično.
Z oblastjo in strastjo nad majhne.
Komarje. 

NAJ ME IŠČEJO
V SKLADOVNICI SANJ
KOT POŽIRALCA OGNJA
KOT METALCA NOŽEV
KOT TOK NASPROTIJ
V RAZOSEBLJANJU

V sanjah te ljubim. Ves si moj,
ko se opajava z dotiki pogledov.
Pošlji prste na novo potovanje
prek poljan telesa,
naj njihove sence zapustijo raven fizičnosti
in v kožo vžgejo nepozaben spomin bližine.