Takšen kot ti,
z moko v sebi
kruh mesi.
Iz testa besed,
slastne hlebce
in žveči pesmi -
pekoči tobak,

S prsti si me božal ti,
Potem že z usti.
Oh to poželenje,
Strastno to hotenje
Potem sem še jaz na vrsti.
Skrivaj te občudujem,
Nežno te ljubkujem,

JAZ IN JAZ 

Včeraj sem se srečal.
Šel sem proti mestu,
nekam čudno bled in siv.

In res ne vem
kdo komu je zaklical:
če mrtev sem,
kako, da ti si živ?

Bil je maj, ta dan,
Ko zagledala sem te tam.
Bil si daleč, grozno daleč.
Še dotika ne, še pogleda ne,
S tem ko sem te rešila,
Si nisem zaslužila!

Navadno štetje besed.
Naslov neznan.
Pogled top.

Drži kot pribito!

V megleno jutro smo šli
z izčasenim korakom,
požiralci ur,
skrunilci vetra.

Mraz se nam je
 zažiral v lobanje

Jezus gre po cesti,
vsem je oproščeno.
Pesku v puščavi,
ljubimcem pod odejo.

Kačam, ker so lene.
Ženskam, ker so hladne.
Krastam, ker srbijo -
obliž na stare rane.

Sveže truplo srednjih let,
na razpelu bog preklet
mrko gleda iz zidu -
šel je tja, a bil je tu.
Iz vidika truploreza
vodi samo ena steza.
Le dva metra v nedra zemlje

Nad križem se dani prevarano stoletje.
Omagal je razum. Spočeto je spočetje.

Jaz sem le vojak in sulica je kletev.
Ko razlivam žolč, žanjem večno setev.

Onkraj spomina,
 v megličasto bedenje,
so usta zasadila zobe,
da bi se pregrizla tostran.

Nobeden se še ni vrnil.
Nihče ni prišel,
da bi povedal,
da bi se zlagal.