Nehala sem ga gledati.
Tokrat zares.
Ne bom več iskala smisla v njegovih očeh
in ljubezni v njegovi postelji.
Ne, ne bom več.

Jokam...slišiš? Ne?
Nekje globoko v sebi...
Še zmeraj ne?
Potrudi se!
Hočem, da slišiš.
Hočem, da slišiš moj jok,
moje ihtenje..
ki je namenjeno tebi in zaradi tebe.

Takrat, ko bom lahko brez slabe vesti
ostala v svojem svetu, ki me osrečuje...
Res, šele takrat, ko ne bom več imela želje,
da me kdo vedno globlje prizadane,
to je zadnje čase edino kar čutim,
v tistem svetu, kjer me zvezde ne marajo.
Zato sem tu izbrisala zvezde z radirko

Spomini..
Povsod, kamor pogledam..
Včasih me res vse spominja nate..
Nate, ki nekoč si bil mi vse.. in zdaj le senca,..
ki se prikaže, ko še tisti nežni žarek sonca
v mojem življenju zaide.. 
Ne obžalujem, da sem te ljubila.

Prelet nekoga,
Kliče k sebi,
Tvori jasno mnenje,
Boječ se stiska v kot.

MENTOR ANIMUS
ŽIV BOG TI NE PRIDE
DO MRTVEGA
V TEJ MAKSIMALNI
MAJHNOSTI

POEZIJA
PITIJSKA PITA

Ptic let,
nebeško čaščenje,
nesrečnikov dar,
moje trpljenje.

Vem da si zame vse
To veš.
Vem da sem zate vse
To veš.
Vem kaj naju loči
To veš tudi ti.
To so najini sovražniki.

Napaka je bila, da sem te spoznala,
Napaka je bila da sem te ljubila,
Napaka je bila da sem te izgubila
Napaka je bila da sem te pogubila
In nato še "ubila".

Ravnam slabo,
Ravnam dobro,
Ravnam po svoji volji,
Ravnam nepremišljeno,
Ravnam zadovoljivo,
Ravnam človeško,
Sem samo človek.