Dolga noč, zvezde padajo v trans,
a kje si ti?
Pridi, danes mi ne laži,
ne verjamem ti,
ni šans!

Gledam te obraze,
otroci...
gledam te obraze,
vsi čakajo zvonec,
pustimo sedaj oguljene fraze,
danes je vsega konec.

Skačejo okrog veseli obrazi...
star sem.
Korak za korakom, mehka stopala...
vojna in bes, pozaba.
Mina, pok, konec...voziček.

Življenje je trda pot,
pot, ki te vodi do cilja,
vsak korak je uspeh,
a za korakom še ena milja.

Ko solze govorijo, resnica boli,
ostanek ljubezni in spomini na lepe dni,
dejanja so odveč, srce trpi,
in vsi že spijo, a tebi se ne spi.

V deželi pod kozolčki,
se pojavljajo evropski stolčki,
in naši veljaki,
izvajajo težke manevre,
da v žep spravijo,
tako želene evre...

Vse to, se bo enkrat skrilo,
za temno senco mojega spomina.
Vse to in še mnogo več...
Ugasnil bo plamen mladosti,
pod staro čašo razuma in modrosti.
Počasi ugaša...

Videl sem smeh,
bolečino in kri,
slišal v očeh,
čistino in skrbi...

Moja želja: jutro ne obstaja
Minevajo dnevi
Ostaja hlad,
v moji sobi, Ostaja hlad
Priznala  poraz,
Se Prepustila sem tebi
Sem dala vse.