Beli cvetovi v kandiran sladkor oviti-
ledene rože sive mrene
Spal si in jaz sem te v sanjah iskala
mirno padajoča v kadmijev sen
Mehko oblikovana

Za konec?
stoletje molka

Odpri očke ljubi in me poglej
tvoje oči...
ljubim jih...

kot esenco tvojega jaza
kot ljubim tvoj divji značaj in
prelepe poteze tvojega obraza

Svečka na grobu gori,
bolečina v mojem srcu gori.
Brez tebe prazno je vse,
iščem tvoj objem,
čakam tvoj vroč poljub,
hrepenim,da vrneš se mi.
Ta žgoča bolečina,me bo

In tako si odšel,
brez slovesa,
pustil spomine mi,
in zdaj greš v nebesa.
Verjetno še snideva se,
pa to prav kmalu,
saj pridem za taboin bova v raju.

Ko z roko mi greš,
skozi lase,
čutim tvoj dih drhteč,
stojiš ob meni,
nežno me objemaš
in skupaj sva eno.
Pokazal si mi,

Kot ptič svobodna
objemam dežne kaplje,
skačem po travi.

Da bi že enkrat se rodila,
se končno prebudila.
Saj vse to so le sanje,
ki jih sanjamo vsi.
Vse je le eno sranje,
z iskrenostjo in lažmi.

Vsa ta balast,
kič, preprodorne besede..
Se mi gnusijo.

Vsa ta oblast,
nič, iskrene besede?
Uničuješ sebe,
uničuješ mene..

Glej zvezde tam na nebu,
že skoraj izgubile so svoj sij!
Koliko je še ljudi,
ki cenijo to svetlobo v daljavi
in koliko je tistih,
ki neutrudno jo dušijo?

Z roko v roki
čakala sva sončni mrk
gledava, da se prstan naredi
vmes dal poljub mi gork
priznal ljubezen si mi.