Bila je devojka, kao iz snova,
mašta devojčice saputnik njen,
svaki dan drukčija, svaki dan nova,
kao leptira trag zbunjen i nem.

Uporabil sem posebni slog
iz svojega potenciala
naj le začuti ji telo,
neuklonljivo moč mojega vala.

Da si dovolim sanjati.
Da si drznem.
Ne smem.
Ne smem.
Ne smem.
Je sanjati napak?

Prazen list
brez besed.
Brez globokih misli.
Ni življenja in usode,
ni trpljenja in ne sreče.
Je pa svoboda.

Igra besede te neskončne išče.
Kako povedati ne znam.
Išče skozi čas neskončen.
Ne ve, je vse zaman.

Rajski otok sredi oceana
se nanj utrnila je zvezda,
zvezda, ki je dar nebes za me.

Umiram ali sanjam?
Je to res al' ne?

V globini, tam nekje pri dnu
išče te nekdo.
Tam kjer luna, tam kjer zvezde
našel te ne bo.

Zasačim se ob mišljenju,
ki več ni tema moje glave,
ki blodnja je preteklosti
in grozo doživim.

trpeti
oziroma
ne živeti!

izbira svet!
ne ti!

Ko moje oči gledajo
tvoje telo,
letim kot bel orel
visoko na jasnem nebu
kjer je svoboda
in sonce nikdar ne zaide.