Vedno znova
me prizadeneš
pa tega sploh ne veš

Strl si moje srce
a ne opaziš
tisočih koščkov trpljenja
v mojih očeh
vedno ko te zagledam

Vidve
moja koščka duše
ki me dopolnjujeta

duši
ki me spravljata v smeh
osrečujeta iz dneva v dan

Še vedno čutim sneg
k je padal iz neba
tistega večera
ko sva se sprehajala
po Šentjurju

Obljubljam da bom pokopala
vse spomine
vse dotike najinih
pogledov

bila sva tako nedolžna
že poljub na lice je bil
kot da bi tornado
napadel najini srci

Petek
solze mi silijo v oči
ker te zopet ni

zadnjo minuto se pripelješ
na svojem kolesu
tako smešen a zame popoln

Pogrešam jo
našo razvado
prijateljico ki nas tolaži
omili bolečino
strtih src

Sovražim občutek
ki mi ga daješ
vedno znova se sprašujem
zakaj sem to storila
a vendar ne najdem nobenega
razloga

Tisto pesem sem ti spet poslal,
tisto po kateri sva se valjala,
da bi mogoče se še enkrat,
ko veš, da pogrešam,
sočne ustne,
izbočene boke,
vzdihe in premočeno telo.

Kjer si vse in sem nič
-Lomljiva dvome,
dvomljiva v leD-

Kako lepa so jutra s teboj,
ko z nežnim poljubom me zbudiš,
v meni strast prebudiš...
in se ti vsa predam...
V ritmu ljubezni objeta,
združena v eno...
šepetava besede ljubezni...