ležim tukaj,
kjer si me pustil.
ni moči,
zlomljeno srce
ne vem, kje mi leži.
ostaja le vonj
tvoje kolonjske.

Nekega dne,
še sam ne vem,
kdaj in kje
si kot komet z neba
ukradla mi poljub.

Poslala sem ti sporočilo
in spraševala
kaj sploh čutiš do mene

ni se ti zdelo vredno odgovoriti

Kako je možno
da nisem opazila
kakšen idiot si

skakal si naokoli
s svojim retarded kolesom
jaz pa sem mislila da si
princ na belem konju

Besede tvoje so kot vroč vihar,
ki potuje po mojem telesu.

Ne ustavlja se...

Kot hladen led,
ki spolzi po nežnem vratu,
v meni prebujaš strast.

Poletje
vsi so zaljubljeni
jaz pa čutim le bolečino

kričim na pomoč
a me nihče ne sliši

Mater ti...!!!...in spet jih ni!
Saj res,
sem danes spomnil se nate,
ko iskal čiste sem gate 
v predalu, kot bile so pred leti...

Na črn list papirja
narišem modro črto
in hodim po njej.

Preprosto je lahko
in vsak korak
je raven.

Hodili so s svečo v rokah
da bi dojeli pomen
in bila je noč brez zvezd

Hodili so z zemljevidom v rokah
da bi prišli na cilj
in bil je svet brez poti

V moji tišini
je hrup gospodar
hrup nervoze
življenja vladar ...

Nihče umre
v smrtni tišini
vsi ljubijo hrup
brez razlike med njimi.