Zanimala me je usoda
povzpetne mlade lepotice
ki je z nami v mladih letih,
sanjala le bogate prince.

Glasba tu odmeva,
neskončnost tega napeva,
tu lahko sem.
Zariši mi v kožo,
pokloni mi rožo,
ostala bom tu.

Prerivajo se črte,
rišejo obzorje,
brišejo obris.

Vijugajo mi misli,
prozorne gredo.
Šelestijo. Kot bistri
potoki so.
Ustavijo se v toku,
naredijo en zavoj,
hočejo naprej, zahtevajo obstoj.

Občudovanje tišine prave spokojnosti,
svetlobe ujete v pisanih barvah obreda.
Občudovanje neskončnega zvena miru,
dotika ljubljene osebe ob tvojem telesu.

1
Poezija je
moj pogled na lep-grd svet,
moja tolažba.

2
Sonce, rože, smeh
Sliši se let ptic na nebu
Zaklad je biti

so v naši dólin
knapi kópal kólm
si slúžl gnár
prej na dva dúcata ur
pol so se zglihal na osem.

Fúkse so fúrale húnte po jam,
pa perkmadeljca so knapi srečvál.

kakor je človeštvo
je tudi umetnost doživela evolucijo
tako včasih jasne podobe
so risali na platno sveta
danes vse skupaj je nejasno in bledo
in tudi v besedah ni več reda
rime ni več vredno postavljati
mene in tebe že davno vzel je hudič
vegetacija v mozeg.

Umolkníli so nihaji vnemar puščenih ur,
v nit spleten je prostor, in pribit na dno,
in počasi, a precej vztrajno vlečem
svoj zvesti vžigalnik v njegovo smer.

O, ti poezija
ti živiš, saj nisi prah
si kot veter neulovljiva
vidna si le v solzah.

Solze žalosti in sreče
ustvarjajo čustveni svet
v te nevidne pajčevine
solze dajo se ujet.