Ližem si tisočkrat odprte rane:
robovi od prstov razcefrani-
mojih in tvojih,
tvojih in mojih,
v nejasnih vzorcih razporejene linije
povsod po telesu.

Po tvojem telesu
bo nalahno šumel potoček
se vpijal v tvojo kožo
odela se bosta v tvoje kodre
veter in sonček
na usta ti bo dežek padal
in te božal božal božal

Sediva v sobani, ki je le 
sobica v primerjavi z neskončnostjo.
Skozi soj sveč gledam tvoje oči ... moje oči
Pršut in melona. Sladko in slano. Ujemajoč kontrast
Jeva skozi usta drug drugega.

Ne govorim o robotih,
ti, duša zgubljena.
Doživetje kot tako, do dna urejeno,
odzunaj in notri, skup spojeno...
Bitje v meni rokuje se z mano!

Betonska posestva, umetna cesta,
plastika na očeh in v telesu žensk...
kam hitim, zakaj stojim?!
nič ni resnično, vse je fikcija,
nič ni fikcija, vse je resnično!!!

pokliči me jutri, še preden se zdani,
še preden se zbudim, pokliči me danes,
zbudi me iz sanj, da skupaj najdeva raj,
trenutek nesmisla, brez človeškega bistva.

Otroci neskončnosti,
prelivajoča se bitja,
kamni modrosti in tekočina norosti!

orgija čutenja,
okus, vonj; zvok trenja,
zlita v melodijo življenja.
mlado meso, sveža jajca,
nikoli ni bilo zaman,
samo smešna zgreška boga in usode!

še vedno barvam
mavrične misli

skozi modrino neba
prodirajo vame

Abnormno Bije.
Cilj = Čutiti Defektivno Eksplozijo Fluida Ganjenosti.
Hoče Imeti Jek Kopičenja Ljubezni.
Mislim Nate, O Princ Realnih Sanj.
Šepečem Tiho,Uigrano & Vivace: ZATE ŽIVIM!