Angel ob angelu,
vrtnico rumeno proti nebu usmeri,
spečemu angelu,
spokojnost nameni,
se v plesu z vrtnico angel ozaljša,
po omamnemu vonju rumene diši,
angel dehteči,

Slastni sad,
v barvi ljubezni,
te pokriva tvoj plašč,
skrivnostni plašč,
ki zakriva tvojo sočnost duše,
se brbončice veselijo,
dotika medenih kapljic,

labodka,
se sonce in veter igrata.
Si kaj beležiš,
svoja doživetja ?
Kje vse si bila ?
S teboj delila bi doživetja,

kako dišiš,
zapiram in odpiram oči,
v tvojo veličino stremim,
za vonjem hlastam,
nastežaj vrata odprem,
pljuča razpnem,
stečem bosonoga do skal,

Jesenski duhovi so nežni
in mimobežni.
Razlivajo se preko mene
kakor valovi brezbrežni.
Božajo me s hladnimi prsti.
Dihajo vame z vonjem po vlažni prsti.
Vse več jih je, leta mi nosijo nove,

oditi moram
še preden pade sonce dol
oh, septembra gre sonce
tako hitro dol
da ga ne utegneš
prijeti za rep

"Daj, izreci!" praviš. Mala moja!
Spet jeziš brez konca se in kraja
in zaponka v bluzi ti nagaja.
Kaj odšla boš kar tako, brez boja?

"Reci že," ponavljaš jokajoče.
Hlastno si oblačiš nogavice,

Igrala se bova romantiko,
srčece.
Pa pusti
sveče,
šampanjec
in rdeče satenaste rjuhe,
ne nosi mi cvetja,

Spustil se je med vrtinčasta sonca
labirintov mejnih kamnov
in lobanj drsečih mostov prežvečenih mest

Zaspanočasni muzej goril odprl
vrata in prilepil veke
na oči sveta

vidimo vidimo vidimo vidimo vidimo