Dan sredi tedna,
sreda, seveda.
Nisi vredna,
klinc te gleda.

Dovolj sprenevedanja,
nič več mučenja.
Ad acta,
stvar je končana, zaključena.

Eno tableto vzame,
popolnoma se mu sname.
Postane zabaven in vesel,
tako bi lahko, dan preživel.

Te šale njegove,
so res nekaj več.
Takšen humor,
je le peščici všeč.

Pogled v oči,
strasti prebudi.
Kri steče v glavo,
da ta otrdi.

Izzivalni nasmeh,
misel na greh.
Se težko zadržim,
in ostanem na tleh.

To se ne sme,
tako pač ne gre.
Me pusti pri miru,
da ne bom eksplodiral.

Izmenjavala sta zamolčane misli
v čustvih znova je pognala kal,
kako sta se nekoč za nič borila,
do teroristov se razkril je njujin  gral.

Gorato  gola je skrivnostna ta dežela
oddaljene so  mislih teh ljudi,
plemenska skupnost jih od nekdaj povezuje,
le ena siva brada vsak svoj rod kroti.

V čarobni noči milega ozvezdja
mehkoba rose iz ozračja se krepi,
vsrkavajo cvetovi te substance,
v jutru ostale v njih prežlahtne so sledi.

Enako so preroki vsi pred nami                     
zaslišali v svojem srcu glas,
polnili so z njim ihtečo dušo,
čeprav križani so  nudili nam spas.

Severnik odnaša polietilenske vrečke
iz cest na drevesa.
Zatohel vonj po Dravi se širi na dvorišču.

Razmišljujoča sediš za mizo in
piješ svoje pivo.
Nisi sama.

Vkopan stojim pred teboj.

Vse zatrto prebujaš v meni.
Vedno znova.
Vedno znova.

Prahu veliko se je že nabralo,
o njej več ne govoriva,
to ime je le ostalo,
odloženo na polico spomina.

Želel bi, da je res,
žal ni tako.
Ne morem kar odložiti,
na njo pozabiti.

Strah s svojimi strahovi,
straši ljudi ponoči.
Samozavest jim zbija,
lažje z njimi se sooči.

Ljudje se pa ne dajo,
pogledati v oči ne znajo.
Ko pa dozorijo,
se tudi tega naučijo.

Takrat od besede strah,
ostane le še prah.
Prah se posesa,
ostane svežina življenja.

Naj še enkrat povem,
vem, to je moj problem.
Padla si mi v oko,
čeprav sem vedel, ne bo šlo.

Pravijo da je oglaševanje,
ključ do uspešne prodaje.
Tvoja mama je vzbudila zanimanje,
spoznal sem te skozi njeno pripovedovanje.

Narobe sem ocenil tvoje razpoloženje,
dobil vtis, da si me želiš spoznati.
Gledal skozi svoje poželenje,
napisanih besed, moram zdaj se sramovati.

Iz neznanih odtenkov se čustvo ustvarja
kot energija iz bolečih dobrin,
zaiskri se naenkrat oko z očesom,
krog se je sklenil iz medsebojnih jasnin.

Pred oltarom sta končni svoj da izdahnila
objeta v stari gejevski plašč,
saj mu je pod odejo iskreno razkrila,
da nudi moškost še najmanj nalašč.

Dobro je vedel od njenih najbližjih
a vseeno je odločil iti z njo  pred oltar,
saj tudi njemu ni stalo do ženske,
v srcu je nosil prav njo mu v dar.