Od ska
|
Čez korce globokonočnih streh
se lahno preceja bolj apnenčasto jutro.
Skromno obuto.
V brezbarvje zvonov.
Kaplja...
Tudi takrat, ko se bom cel
skrčil v verz,
ga ne bo niti za srago
več.
|
|
Od bladerunner
|
šele takrat, ko ti zmanjka solz spoznaš,
da nimaš pojma kaj je to bolečina.
šele takrat, ko izgubiš vse kar imaš,
imaš vse, kar je pomembno. Bližina.
šele takrat, ko se prepustiš, ko si list,
ki ga nosi divja reka življenja,
najdeš pot in na poti ljudi.
Med ljudmi spet poti. Vsaka lepa.
|
Beri dalje...
|
|
Od bladerunner
|
Prsti drsijo prek kože papirja.
Mehkoba oblike skrivnostno vznemirja.
Kot da so vklesane besede opojne
v večnost. Ležijo, smehljajo se, voljne,
da ljubiš se z njimi. Telo daš jim, dušo.
Natočiš si kupo iz verzov, da sušo,
ki grlo razpara kot noži puščave
za hip potešiš. Le za hip. Kakor sanje.
|
Beri dalje...
|
|
Od ska
|
sedaj zimuješ
pod slepo pego zvezdnega pigmenta
sredi brloga
razpadlega prostorja
dokler ne presnoviš
zadnje kepe rjastega pomena
globoko iz želodca
|
Beri dalje...
|
|
Od Ashru
|
Pripadnik osovraženega podzemlja,
tavaš iz kota v kot,
tuje oči te pohabljajo,
vendar ni fizičnega stika,
ne razumeš, ker ne moreš,
tvoja podzavest je tvoje vse,
mindpower,
manipulacija misli,
za vsem tem sistemom emocij in strahu stoji on in te preizkuša,
priklene te v prisilni jopič, kot v norišnici,
čaka in pritiska gumbe.
|
|
Od MIP
|
Črna, siva, modra ali bo rdeča? Je na mojem kolu vendarle sreča? Ko ga zavrtim se zmeraj ustavi, vedno in znova na enaki barvi.
Pomaknem se vrsto naprej, da sem bližje, spustim jeklene vrvi srca k tebi nižje, namerno preslišim čustveno opozorilo, ponudim ti svoje zarjavelo krmilo...
|
Beri dalje...
|
|
Od Egoist
|
Sanjam tvoj dotik.
S prsti rišeš
po mojem obrazu
slike
pastelne
pisanih barv.
Nežen dotik jutranje rose.
|
Beri dalje...
|
|
Od Egoist
|
Praviš, da pišem lepe pesmi.
Pravim, da so tvoje besede lepše.
Tvoja čustva,
iskrena
čista
surova
organska
globoka
čudovita
citiram:
|
Beri dalje...
|
|
Od Egoist
|
Ropotajoč kombi je opozarjal nase,
ko nas je peljal po neskončni ravnini in
je tema objemala
najini telesi.
Vsa pregreta od piranskega sonca
sva se naslanjala
drug na drugega.
|
Beri dalje...
|
|
Od Egoist
|
Nemo zrem skozi okno.
Žaluzije so priprte.
Gledam temno nebo brez zvezd in
odsev lune na morski gladini.
Poljubljam ti popek in
božam lase.
|
Beri dalje...
|
|
|
<< Prva < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Zadnja >>
|
Rezultat(i) 46 - 60 od 11418 |