Kartonasta škatlica,
na njej rdeč trikotnik,
na zunaj povsem neškodljiva,
znotraj nje pa ena sama kemija.

Škatlico odpreš,
ven potegneš listek z navodili,
jih prebereš ali pa zaupaš
zdravnikovi besedi.

grizem skozi
megleni obstoj
nekega jutra
v sredico
nedostopno

Čutim te ob sebi,
tukaj, čisto blizu.
Plaho mi dihaš za vrat
in strah te je,
da bi te prepoznala.
Čutim tudi zvezde,
katerih se želiš dotakniti.

- 

Ne bom več prazna slika
v kristalnem okvirju...

Ne bom več nema ptica
ujeta v krošnji neznanega drevesa...

Ne bom več delček mozaika,
izgubljen, nikoli najden... 

Čarovnica sem.
Moje oči iščejo tvoj sad,
tvoj vonj.
Uročila te bom z napojem,
začinjenim s sladkim vinom, preobremenjenim s sivko,
rožmarinom in cimetom.

Vleči vrvico.
Upati se prijeti ga za roko.
Debele žile, dolgo življenje.
Ujeti ga spet v vajeti.
Imeti ga v oblasti.
Ne jokati za njim.
Zaničevati,

Lase spletene v kito,
sij marjetic v očeh
in prikriti tujek.
V ustih karies
in porumeneli zobje
od cigaret in kave.Pedofili za vogali ulic,zidov 

S čim naj zapolnim velike zevajoče luknje?
Kosi mesa mi manjkajo
in kosi kože...
Vse sem ti dala, nisi vzel.
Zdrobilo se je v pričakovanju odgovora.

Besede so zaklonišča za moja hotenja
Ko jih razum para na vlakna,
ko vetri ventrikle
vihar kristalnih logičnih sklepov
se majhna in vroča skrijejo med črke
in čakajo

Spoznanje v paradoksu.

Resnično, da resnic ni.

Ambivalentna afirmacija.