Med te pregrete rjuhe lovim
prve sončne žarke. Oko, letim
na podobi tvojega izraza,
ki zadovoljno dahne naj žmerim.
*
Spet temi dovolim spoj obraza,
da konice blazinic od mraza

Umreš od nje, pa če pravi si junak,
Razlikuje ne, al' reven al' bogat,
Še hvali jo vsak, bel, črn ali pa mulat,
Iskrena je, vendar laže zanjo vsak.

Soba prenatrpana
posteljnina vsa zakrpana
vzgoja skos teži
nad izgledom njenim vsak se zgrozi

Od štirih do šestih,
od štirih do šestih
takrat učne ure so
nkol se ne učimo
a vendar ocene dobre skos dobimo

Kako ti je ime,
bronasti vojak?
Si Janko, Stanko, Branko?

Kaj strmiš,
bronasti vojak?
Zakaj zastal je tvoj korak?

Bronasti vojak, bronasti vojak...
Ne sprašuje tega te vsak,
Saj si le- bronasti vojak.

Kočijaž postajam
ker sem pač na vozu
pristala;
potegnil si me gor-
ne, nisi kriv.
Nihče ni
niti malo kriv.

Si me videl, ko sem gledala te?
A si slišal, ko sem tebi govorila,
brez besed, s pogledom, skrito;
nekaj,česar...zdaj vem, ne bi smela
to, kar rada bi...takrat verjela?

Ne išči me,
saj veš, da se
ti bom zopet skrila.

Ne, nocoj
ne grem s teboj,
čeprav bi te lahko ljubila.

In takrat neskončnost
    ujela je v dlan
Se poigrala z njo
    kot metulj igra se z roso
Jo raztegnila v trak
    in si jo vpletla v lase.

pozitiven začetek
sanjal gledala film

tigri raztrgali rožo

ah feel like acid
in žolč boli najbrž

Ker me vleče k tebi
Je neznosna senca luči,
Ki prihaja od znotraj
Kot kazalec, ki zapoveduje.