Hotela bi te imeti. Samo še danes, samo še nocoj. Prosim! Pa saj potem si ne bom želela nikoli več. Res ne. Naj le okusim...

Kličeš me, vse tvoje vpije po meni. Vem, tudi ti me potrebuješ...s strupom me omamljaš in zares živiš le ko me uničuješ.

Ti preprosto odideš, ko zadnja snežinka stali svoje krake in zaspana zaspi, ko stopi se še zamrznjena noč.

Meni zadaj ostajajo črepinje, steklo ki raztrgale so ga ledene sveče, posoda v katero veter nanosil je umazanijo, omare s plastjo sivega plazu in koš prepoln smeti.

Čas je izropal najine besede
brez Tvojih ustnic so
kakor poletno nebo brez zvezd.

Prostor ukradel poslednji najin pogled
v tvojih globokih očeh
sem le še tulmun brez odseva.

Čisto tiho počasi
se prikradem za drevo
skrijem življenje pod korenine žejne življenja 
Pihnem v skorjo
zbežim. 

pojavi se gola
kot tišina samoti ki beži
kot luč ko zapreš oči
brez sramu
pojavi se gola

Slikovita pokrajina prežema moj duh; ujet v bistvo časa. Ne zmorem več lastne bolečine, ki duši moj ponos in mi krade energijo.

Zadušene so moje solze, poniknil sem pred samim seboj. Bojim se svetlobe, zavetje mi nudi tema.

ZATE bom taka
kot bi rada bila.
jaz NE JOKAM -
ne, jokati
me ne boš videl.
zate bom taka.

Malodušnost stara znanka,
ki prikradla si se mi
vzela si občutja stara
moje misli tistih dni.

Postal v sebi sem puščava
samo pesek, nikjer nič
pogled napol zavesten tava
horizont predaleč -  jaz slabič.