Malo imajo svojega zvena in besede
so bolj tihe.
Bolj so tiste, ki ne uspevajo, ki še niso uspele.
Bolj so žalostne, bolj take tihe,
neopazne, ki ne lomijo glasu ob svoji hoji.

Nesmrtni dež, slišni dež ugibanja.
Blizu udarjaš po trdem ravniku sveta,
vstajaš in se spreminjaš z vsakim udarcem,
svet z neskončnim poljubom, ki ima tako umrljiv glas.

Pozabi, porabi, potlači, pograbi.
Odvrzi, oprtaj, ko jokaš, se smej!
Sprejmi, objemi, zasedi, prižemi.
Ne le za druge, čas zase imej!

Ne bom več učila drugih ljudi,
saj bolečina me ne zapusti.
Vem, da le sebe obsojati smem
in če ne veš še, pomagal si mi!

Na zavojčku cigaret
Piše 'Valentina'.
Samo ena cigareta
Mi je še ostala.
Prihranil jo bom
Za Valentinovo.

Zakrivam si oči,
verjamem,
kar želim verjeti.

Ne levo,
ne desno,
ne naprej,
ne gor.

Nej mi kdo ustav srce
če ne se bo razpočlo
in vsa kri, ki jo pumpa ...
nej mi kdo ustav srce
 

Praviš,
da me boš ubil.

Poglej,
razgalim ti prsi,
v rokah držim svoje srce.
Tu ga imaš,
na, izvoli.

Psssttttt!
Ne mu povedat,
prosim vas.

Moja ljubezen do njega
dobro je skrita.
V vsaki celici mojega telesa,
je skrit zapis o njej.

Hvala,
da si,
da vsak dan,
se z mano trudiš,
živeti me učiš.

Kaj, učiš?!