Sončni žarek! Stojim ti nasproti in k tebi vse bližje prihajam, kljub temu, da se še vedno daleč od tvoje topline nahajam; bilo je megleno bilo je deževno mislil sem, da nosim marelo,

Dovolj mi je trenutek, ko skozi okno pogledam in povrne se mi dolgo pozabljen občutek, čustva,ki so v meni zamrla, zdaj,ponovno se odprla,

Greva ljubi,
naj se najini telesi
zlijeta v val
in duši v eno.

Neko vprašanje se mi zdaj poraja.
Ampak prav dobro vem, edina nisem.
Danes spet neke čudne stihe pišem;
Grem stran od tipk, a tale misel vztraja.

kje si
ko te v srebrni noči iščem
okoli sebe tipam brezmejen prostor potiskam glavo pod najino

rjuho polno tvojih in mojih izločkov izlivov dišečih drobtinic kože in posušene krvi

Vrtnica ljubezni,
Ima trne boleče,
Zakaj rdeče?

Sem ti že rekla
da je lepo
če mi rečeš
ljubica

Ponižaj svoje ustnice k meni
Ne maram usmiljenja v tvojih očeh

Ko tako blediš - odhajaš,
vsaj enkrat se ustavi...in ozri,
prisluhni - kako sistem ti govori
(ko diskurz tiho zašepeta):

Z vsem svojim bitjem
potopim se vate
brez zavor.