Sem tista, ki te želi presenetiti,
Ki te včasih žalostim,
Ki ti pokaže pot naprej,
Ki se s teboj veselim,
Ki upočasnim tvoj korak,
Sem tista ki te navdaja s pogumom,
Sem tista...

Glej, tu sem, prinesel sem ti rož.
Tistih, ki jih imaš rada,
Takšnih, ki me spominjajo,
Na najino prvo srečanje,
Nasmeh, ki si mi ga poklonila,
Takrat še nisi imela vtkanih srebnih las...

Vse čarno vprašanje dimenzij,
vlaka, ki je iztiril...

Obzorje čisto, a polno iluzij,
tvoje,
moje,
last ni važna.

Spet češnje cvetele so v maju,
Stotero je pesmi, njih cvet,
A kdaj bo cvetela za naju,
Predaleč odšla si v svet...

Ko nežno bo cvetje medilo.
In veter pomladni zavel,
Polahno se v noč bo stemnilo,
Ob sebi bi rad te imel...

Beseda prekmurska, težko jo razumeš,
Če od drugod si, če tam ne domuješ,
Je pristna vesela, njim razumljiva .
Iz besed, iz stoletja postala igriva..

Kjer Grad je vasica, na hribu stoji.
Enkrat na leto čarovnic gosti ...
A ko gostija z borom, veseli je dan,
Bor našel svate, to vidiš le tam...

Igrava se slepe miši,
iščeva in skrivava se v temi,
podnevi sanjava v strahu,
ker bojiva se noči...
bojiva da se ne najdeva, da se zgubiva &
potoneva v temnih korakih tistih senc,
ki ne dovoljujejo napak.

Prek širne ravnice, prekmurskih livad,
Štorklje letijo, okras rosnih trat,
Prisluhnil sem vetru goričkih hribov.
Kliče me sebi, spet kliče domov...

Le pesem podarjam, tam je moj dom,
Da te objame, prisluhni, postoj,
Pesem ljubezni, pesem srca
Najlepših spominov, kar jih ima...

Spet češnja cvetela bo v maju,
Na jasah bo tisoče rož,
Ljubezen prevzela bo naju,
Skrivnostna postala bo noč...

Opojne dišave na tratah,
Prevzelo žgolenje me ptic,
Toploto noči bo v maju,
Ljubezni čarobne bo mik..

Tam,kjer je zemlja,ki še v noč šepeče;
Kjer so gozdovi in Mura v noč šumi,
Tam je moj dom,rodno ognjišče,
Le štorklje v letu nad njim še bede...

Ko mi topoli v noč zašumijo
Gozdovi gorički mi spregovore,
Zemlja prekmurska še zašepeta,,
Pridi spet k meni,tvoja sem vsa.

O, ta pesem, nje beseda
mi je preplavila srce,
vzdih pomemben moji duši
pove, da še žive ljudje,
ki poznajo hrepenenja
mojih čustev in želja,
so kot reka z meandri,
da bi z bregovi dalj bila.