človeK
Krik. Krikniti. Kričanje...
1492
Če bi ded naš ne grešil...
3000 € za krpanje himna.

Rdeča preproga iluzije.
Obrednost prave zvestobe.
Vernosti zgolj nadomestek.
Internalizacija trenutka tvojega pogleda.
Plašč tišine z viharjem vprašanj.

II.

otroški smeh prerašča mah _ ker
ga mračni gozdovi skrivajo
na svoji senčni strani _
_ trgovci niso nikoli izvedeli da
so resnice večne _ da jih včasih
vidimo jasneje ker nas gozdovi
nagovarjajo ... nam kažejo - kdaj se
začenja jesen _ da jih lahko spet

Svinčnik peresnik, kreda, radirka
kamen, flomaster, opeka, drevo.
Zvezek, beležnica, notes, skicirka,
strgan list stare revije samo.
Ni važno, kam, s čim, a se ne obiraj.
Ko pesem začutiš, brž zapiši jo.
Ali pa skiciraj, označi, natipkaj,
saj že čez par hipov vse mimo bo šlo.

S Prešernom sva si
Bolj podobna,
Kot sem mislila.
Julija je v Sonetni venec
Zavila klobaso;
Ti pa, ko ti prebiram pesmi,
Tipkaš v mobitel.

zakaj, Osamljenost?
en proti tisočim
nikoli samo eden
eden ni nobeden
eden je več!
deževna noč in
...nekega jutra ko se zdani...
dajeta več,
dajeta Olajšanje,
dajeta Svet
in barvno cvetje za dušo.
počasi se vrača nazaj
Južni otok.

kolikokrat še?

sprala sem sol z rane,
stare rane, ki se je
vedno znova odpirala.
nikoli več.
zaceljena, zašita.
težko si je izboriti nov prostor pod soncem,
težko si je zgraditi nov prostor v srcu.
nikoli več?

Nihče ne vpraša lista jeseni,
če pasti sploh hoče.
Nihče ne vpraša sonca poleti,
če mu je vroče.
Nihče ne vpraša travic spomladi,
zakaj so zelene.
Nihče ne vpraša volkulje pozimi,
kaj jo v dir žene.
Zato ti, ki veš:
Zakaj te imam rada,
ne vprašaj mene.

Lahko noč,
če zdaj že spiš.
Kot sem prej,
še mislim nate.
Miren bodi,
če bediš.
Prva misel jutra
bo spet
vstala zate.

Vedno znova
odkrivam
svet
izpred
dvajsetih let
v navdihu
spomina
rečem si
naj bo
še kdaj tako