Prvič rišem. Rišeš? Rišem.
Platno jadro je, je belo.
Vzameš vse, potem izbrišeš
to, kar bi srce hotelo.

Prvič barvam. Barvaš? Barve.
Vzamem vse odtenke sive,
vse nijanse do črnine,
obstrmim, glej barve žive.

včasih sem sam
med odpadlim listjem iščem jagode
iglice, poljube
in če plavam pod/nad/med oblaki,
zaljubljen v prodane duše,
me...

zara dinapo lpo zablj ene
ljub eznis koči mnaz ajvč assko zin ebo
ra dbipo prav ilv sete
v sete
amp aklju bim sv ojop rete klo st
v edn ople šezm ano
pače tud isam oizž epa nasr ajci
v čas ihme ugr izn evs rce
inn ato
jom oram pomi ri ti
ubo gam ala
nep oza bimna te.

zalivam rože na balkonu
in opazujem, kako nuklearna zima
tiho razjeda soseščino.

likam svojo gestapo uniformo
v upanju na boljše čase.

izza zenice
se mi kotali veselje.
moja koža je dolgo
posejana z gnusnim.

nihče ne bi verjel,
da me moreš ljubiti. 
pa vendar zabdaš globko med rebra
svoje nohte.

Tema neprespane noči
 mraz
ki se zažira mu v kosti
solze neizjokane
zalivajo
 staro trpeče srce

Kako bi jima lahko
lepo bilo
njima ki sta
 ljubila se
življenja lepote in bolesti
si delila

Prišla je smrt
njo mu vzela je
leži sedaj
sam v temi
srce mu
para bolečina

Bila sem dih in ti bil si stih, ki zame ga ustvaril čas je v polnoči. 

Živèl je nekóč velikan grozoviti,
noben ga junakov ni mogel ukrotiti.
Je Góljat mu Grózni grčávo imé,
telo mu je gôrko, nam up ves izjé.
Je koža mu trda, oklèp je težák,
je sablja mu ostra, je silni silák.

A pride enkràt mu nasproti mladenič,
in reče, da neha naj z grôze sejanjem,
in reče: »Prenehaj mi z grdim ravnanjem!«
in hoče, da neha naj s srepim divjanjem.
»Drugače izkusil pa mene boš srd,«
poslan on od tàm je, kjer rajski je vrt.

Srečal sem starca, v njegovih očeh,
je ležalo vesolje. V vesolju planet.
Srečal sem mladca, v njegovih dlaneh,
je roža vzcvetela. In šel sem naprej.

Srečal sem volka, s tisoč zobmi,
v njem gon živali in divje oči.
Začutil zobe sem njegove in dah,
na grlu počival le njegov je strah.

prazen list papirja.
na njem odsev daljnih neviht.
kako tanka je včasih površina,
ki nas deli od naših dvojic.

počasi tone za obzorje.
je sonce to, ali občutek da si bil živ?
kdaj voda ni voda, je morje?
kako lahko ribo utopiš?