Gledala sem daleč skozi teleskop,
tam na planetu Iluzij si me držal za roko,
zadeval si se s hlapi mojega telesa,
ki sem ga zate pršila z afrodiziakom,
kupila sva super lepilo strasti
in z njim polila najini goli telesi,
da sta se zlepili tam kjer najbolj prija,
povečam ostrino in te zalotim
kako frčiš od mene v svoji raketi,
jaz padam s planeta v novi obup,
zabrišem stran stari teleskop
in si omislim daljnogled,
tega mi zapleni junak,
ki se vrže predme,
zdaj uživava na planetu Realnosti!

Tiha žival nosi v sebi krik,
rada bi našla toplo posteljo,
zavetje pod hrasti,
nekoga, ki bi si snel rokavice,
jo božal brez strahu pred smrtonosno okužbo,
zakaj si izmišljajo,
da ima steklino?          

Me prime da pišem,
me prime da rišem.
Zakaj????
Zakaj sploh obstajam,
zakaj večno ne spim???
Zakaj ne, zakaj trpim??

Kako sploh lahko živim,
kako to da se smejim??
Zakaj je solza v očeh,
zakaj je nasmeh na obrazu,
zakaj te zmano ni,

Megleno jutro me je prebudilo,
a moje srce se ni zacelilo,
moja krila spet ne morejo leteti in koga objeti.
Na mojem licu spet solza leži,
ki izliva v usta se mi.
V glavi razbija mi tako da me boli.
Moje telo ne zdrži,
moj um me megli,
moja duša trpi,
moja bolečina boli,

Bežeča duša
ve manj, kot si misli,
zagrnjeni so v saje
tisti smisli,
ki so ji zrkla
potemnili.

Za svojo senco se preriva,
mehkejše dele
si pokriva
z odtrganim rokavom,
že načetim.
V sol zažetim.

Ko polnoč bo odbila,
spet bomo dočakali,
karkoli že je to.

Spet eno novo leto,
ven iz utvar bo vzeto,
podaljšano v temó,

v prodano iluzijo,
v bolno fantazjo,
v nov sen bo samo.

Niha ura tiha
preko stihov mojih.
Veter prah razpiha,
ni sledi več tvojih.

Vse odšlo je s tabo.
Noč prekriva vreze
v tenko belo kožo
obledele breze.

Po petih desetletjih
sem vrnil se v kraj
kjer so otroška leta
mi dala to, kar čutim zdaj.

Pogled na ista lica
in ta izgled, ki nas krasi
spremembe so, priznam očitne,
a pogled nam rad še zaiskri.

Pol od prej, pol od zdaj.
Štukam kar je bilo pozitivnega.
V prostem času preganjam krokarje.

Vonj besed in sled stopinj,
en korak, koraka dva,
vstran, naprej in spet nazaj,
ritem not, poljub oči.

Slap luči in prstov stik,
gor in dol drse dlani,
tla so strop in stropa ni,
melodija je dotik.