Od Leo Modrin
|
Ko stojiš na tej nekaj kilometrov dolgi obali prekriti z mivko,
se ti odpira čudovit razgled čez ninski zaliv proti kamnitemu otoku Pag,
nato ti drsi pogled navzgor po mogočnem gorovju Velebit (Vele- Bit) in
se končno potopi v modrino neba - za njo ostane le še prostrano vesolje (Bit- vseh- Biti)...
|
Beri dalje...
|
|
Od tomm
|
Vsi smo enaki, obenem različni
smo mala vesolja ovita s seboj
in zopet med nami je vsa lepota,
vsak je celina, si išče obstoj.
Nevidna celica med milijoni
v meni deluje in me živi,
kriva misel jo že vznemirja,
a moj vdih jo bodri in vedri.
|
Beri dalje...
|
|
Od Mali_lokec
|
Hej ljubim te tako,
da še sam nevem zakaj, kako, od kdaj,
a vem da tvoj bom vekomaj, za vekomaj.
Hej mala vse si mi
in ob tebi use se mi na izi zdi
in veš dal bi zate vse,
vse kar mogoče je.
|
Beri dalje...
|
|
Od Mali_lokec
|
Moja Cupka,
prijazna,lepa, ljubka.
Zame si kot noč in dan,
spoznal sem,da brez tebe naprej ne znam.
Si kot veter,ki odpihne žalost,
kot žarek, ki v meni prebudi radost.
Srečen sem,da sem te imam,
veš da nobenemu te ne dam.
|
Beri dalje...
|
|
Od Darknight
|
Le zakaj si v mojih sanjah in v njih me preganjaš?
Zakaj si v mojih mislih kjer vlada kaos?
Kjer vlada neskončna ljubezen
nevidna tej resničnosti.
Vem.
Le ljubezen sama resila naju bo.
Kako čutiš ko se vidiva
in ko se skrivno ljubiva?
|
Beri dalje...
|
|
Od bladerunner
|
Življenje je ptica iz sanj.
Iz teme drsi v luč nazaj.
In spet iz luči v temo,
vrača se znova v raj.
Če ljubiš, potem ljubi zdaj.
Nikar ne zapiraj oči.
Ne čakaj, ker ptica iz sanj,
je ptica. In ptica leti.
|
Beri dalje...
|
|
Od dagon
|
Razpotja zvezd,
nasmeh na obraz,
morja priložnosti
mrtev tvoj izraz..
Končica srca
na koncu prsta,
ko ubijaš vstajenje
>>NajiNo<<
in jaz..
|
Beri dalje...
|
|
Od Mrlič
|
Zbeži stran,
stran od preteklosti,
stran od sanj,
stran od doma, stran od ran.
Zbeži stran!
Najdi svojo streho,
naredi svoj dom,
zažgi staro stanovanje,
zgradi s pepela svoj raj.
|
Beri dalje...
|
|
Od irenna
|
zdaj vem, človek
vsega je na svetu dovolj
samo mojega naročja ne
še nikoli ga ni bilo
v najenostavnejši kompoziciji
so mi odrezali glavo
in roke pri dnu so našle pomen
preveč preprosto je
|
|
Od Leo Modrin
|
Nekoč se je Kraljična sprehajala po obali.
Bila je neskončno osamljena,
s solznimi očmi se je ozirala proti nebu
in rotila zvezde naj ji prinesejo srečo.
Tedaj so se zvezde, ganjene
od teh silnih kraljičinih čustev,
odtrgale od neba
in začele v rojih padati na Zemljo.
|
Beri dalje...
|
|
|
<< Prva < Prejšnja 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 Naslednja > Zadnja >>
|
Rezultat(i) 2446 - 2460 od 11418 |