na drobno in debelo
prodajam laži veselo

in ne umirajo drevesa
na vislicah nebesa

ko sem na tleh rabim
papir en in pir a ne?

A še lepši je tvoj smeh.
Nikoli dovolj premeten,
da ti ne bi uspelo priti.

Vse ostalo je izmišljotina.
Vrlih panikov in pisateljev
v klubih črk in izpostav, "da".
Dobro, da je denar vedno enakih
predznakov. Se vsaj čuditi ni
treba na novo. "Ne." Čudno.
Vsaj to. En kos kosa je en kos.

Kdo bo prva DOTIČNA GOS? Davim.
Nikar se me ne bojte. Postojte.
Še malo preljubi plesalec...
Bo pa kar dovolj zdaj. Mislim.
Da si lahko izmislim boljši song.

Najbolj te ljubim,
ko doživiš kak srčni
napad v mojih sanjah.

Potem se zbudim z
rdečimi lici. Ne da se
narediti problema.

Človeku s srečnim srčnim
prekatom ne moreš do živca.
O, srčece zlato, kaj bi res

bora? smreke

sto iglic potem
prvi list pomladi

- če si stalno
te ni za objet -

miš
tudi jaz
imam križ
zakaj se
tako bojiš

Težko gre skupaj rum in kokakola,
dokler si jo osmisliš z znanstveno
metodo. Moda je v tem, da ti jo dajo.
Zato bi rum s kokakolo, frizerja in nogo.

Od tebe, mene, njega. Ne iz plastike,
ker je v naslovu steklo je vse bolj plastično.
Fantastično. Hvala za rum s kokakolo.
Tudi štirivrstičnice grejo lepo v navado.

Brez reda ne veš, kdaj je sreda na sredi.
Pošiljam ti še lep vtis in nikoli ne prezrem.
Karkoli.

Več, več. Gre se za to.
In ta biser in oni biser.
Ta je ta. Gre se za to in
majhnega viška in prodorno
polizano brado in oranžne lase,
ki izginjajo iz sna in vogala.
Za njim. Za to se gre, da grem.
Za vsem tem in tabo. Tega še ne
veš, o, veš, veš. Vse gre za vsem.
Tem. Tututu po cesti, biserov.

ne stoj mi preblizu,
z lic ti zbrišem vedrino,
v oči natočim bolečino.
Ne išči sonca, ki se utaplja.
Ne zgubljaj časa z menoj.
Ne čakaj.

Kaj si zdaj,
ko si seme življenja izruval?
Z mirom v duši,
sina in hčer oklofutal.
Na mamo in brata
se z roko spozabil.
So rekli mama; da se roka posuši.
Ali naj verjamem,
ker se tebi ni?
Zakaj seme življenja v zibel polagaš?
Brez besed te gleda zemlja, krvnik.