menjam MP3
za pest starih frnikol
lepše mladosti

na vroči plaži
švigajočih pogledov
sva noč čakala

Rajši bi tvegal,
nove poti odkrival.
Spustil bi se v divjine,
kričal bi in se naslajal.
Našel bi tvoj smeh,
zanj bi ubijal.

Topil bi se v bolečinah,
temo preganjal,
krutost bi častil,
kot da je moja.
Na poti do cilja,
našel bi sonce,
pestoval bi tvoje dete.

V plasteh odkrivaš duhove.
Zlate so črte tvojih obrob,
steklena je tvoja vsebina.
Tvoj pogled je mamilo,
tvoj dotik je svetloba.

Duhovi si ne priznajo zvestobe.
Brez težnosti lebdiš,
poševna je tvoja bodočnost.
Kaj si,
da si?

Belih mačk sledi
si spoznala,
še večji so bili
tvoji užitki.
Vetru si dala spoznanja.
Strašna so,
ko zaslišiš odmeve iz globin.
V tvojem vodnjaku
leži,
voda zastrupljena.

Bljuješ,
ko me iščeš,
svoj smeh spreminjaš.
Radost ti je tuja,
samevaš.
Tihi žolč piješ,
potrebuješ.
Tvoje kazni so moje želje.
Strahovi so popolni.
Kri si pila,
ko so te dojili,
njih strah te je kvaril.
Kdo si?

Ko dežne solze močijo tla,
v spominu bo le patetika nepoznanega.

Ko virus uničuje celico,
ko z morja prihaja zla sapa,
laži prepredajo njegove oči,
v njih  prevara spi.

Ozri se v svoje neverjetne globine,
kjer so atomi sestava manir
razne energije so tvoj karakter,
sedem galaksij usmerja tvoj tir.

Ni ga trenutka v tej stalni borbi
menjalci v jedrih so hudič ali bog ,
resnica nastane, ko te smrt loči,
od njiju bo eden zasedel tvoj log.

Kakšno bogastvo si uspel vase dati,
to je na veke tvoj depozit
če si zemlji zapustil veliko,
ti duša od telesa ni imela profit.

Tvoj pogled strast izžareva,
s sijem sončnega zahoda jo pogreva.

Pozdravlja te šum morja,
z odsevom zvezdnatega neba.

Jugo proti tebi vrši,
na obraz se rišejo poteze noči.

Objem tvoje bližine kriči.
Ustnice nemo govorijo,
a korak pred sovragom beži,
k tebi si želi.

V očeh ji videti je žalost
gube mokre od solza,
vsa sklonjena v sebi
je ostala sama brez moža.

Zakaj prav zdaj, ko bi živela
najlepša leta starih dni,
ko sta vse si priskrbela
za svoje izmučene kosti.