Krinke, zablode, na obrazu maske.
Človeštvo stiska gas do daske.
Brez realnosti predaleč stran
razvijamo se v blodnje sanj.

Priznam da si lepa.
Nasmeh tvoj in glas.
Najlepša na daleč.
Prav seksi imaš stas!

Pa nočeš ti tega,
ni ti dovolj.
Je krajši od ega,
najdaljši pomol.

Praviš mi vsak dan
da si želim
postat tak kot ti
a jaz ti velim:

Gledam bogataša v casinoju.
Naučil denar si je nabrat,
ampak izgubil je v tej igri,
ker življenja ne izplača avtomat.

Spoznal, ko bil še majhen sem fantič,
občutil moč pomladi sem in maja,
da ni za lulat le moj tič,
ko kričal sem:˝Mami, lulek se mi dogaja!˝

Ni greh, če govorim zahrbtne govorice! Ni greh, če lažem se človeku v lice. Ni greh, če sol natrosim ranjencu na rano, a vendar greh, če glasno rečem kurac pred vso dvorano.

Črno in oblačno mi nebo
prekrila svetla je tančica
ko sklenil sem da me več ne bo
ti umazana prasica.

Iznenada zdaj na dušo žarek pada.
Ni megle več, ni več v ljubljanski me kotlini
in kar nekoč bila je nada
zdaj le slabi so spomini.

Ni kontrasta, ni poante.
Način življenja je zgrešen.
Ta kraj že dolgo več ne diha
z vseh strani je zamašen.

V glavi se ustvarila
napačna je podoba.
Izgledala si nežno,
a v resnici ti si groba.

Svet je poln mask,
skriva resnico!
Namesto dolgih lepih las
nevzgojeno imam prasico.

Po 19ih letih razmišljam drugače kot prej.
včasih svet še ni imel mej!
bil je poln idej
včasih je bila edina smer naprej.
in kje se vse skupaj zaplete?
ko ljubezni prva vez se plete
Ko spoznaš ženski svet
ko prvič od ljubezni si zadet
ko prvič moraš svet preklet
ker razočarajo te spet in spet
in ko stotič ponovi se, spet in spet
zazreš se vase...spet
in po 19ih letih začneš se bati,
da ni več takšne ljubezni kot jo imata oče in mati.

Vse smrdi!
Čudim se, kaj tako smrdi.
Je to umazan zrak? Si to ti?
Smrdi na faksu,
smrdi v garsonjeri,
smrdi na troli,
smrdi za cesto,
smrdi na postaji,
smrdi iz ust,
smrdi kopalnica,
smrdi takšno življenje...
Skratka vse smrdi!
In ko pridem v petek domov vse diši.
PA KOJI KURAC TAK SMRDI??!!
Ljubljana, smrdiš ti!