V težkih trenutkih,
ko sama sem spet,
se spomnim nate
in na tvoj pogled.

Misli zahajajo k tebi mi spet
oh, želim, da pri meni si spet.

Ti mi daješ moč in pogum,
da znova vem kam in kako.
Ponosno spet dvignem glavo
in znova vidim vse lepo.

Vse kar sva imela
izginilo je,
ker ti vedno bolj
odvračal si me.

Vsa čustva izginila bodo,
ostal bo en lep spomin
na tebe in mene,
na najin svet.

Ni mi lahko,
saj umrlo je,
vse kar želela sem,
da izpolnilo bi se.

Bil je lep poletni dan,
ko odšla sva nekam stran.
A takrat rekel si mi,
da nočeš z menoj biti ti.

Takrat srce razpadlo mi je
in pustila sem, da izgubila sem se.
Takrat stekel za mano si,
a nisi več našel me.
Razdeljena bila sem na polovico,
najrajši iztrgala bi ti oči.

Prvi sončni žarki
ogrejejo mi srce,
čeprav v meni še vedno vre,
vre želja  po tebi,
čeprav tebe z menoj več ni.

Odšel si stran
na (tisto) drugo stran
stran od vseh ljudi
v družbo angelov odšel si ti.

Ostali so mi samo spomini
na naju dva
ko srečna sva bila.

Ko enkrat je konec,
in pride nov dan,
oči se odprejo
in nisi zaspan.

Želiš si še enkrat
zapreti oči
  

Sprašujem se … zakaj
Bog ustvari
Bitje … nepopolno
Bitje … mu vdahne
Življenje …

A zdaj vem, zakaj.
Vsak se z namenom
Rodi.

Če ne bi bilo mene … ne
Bi bilo bitja, ki te
Ljubi … ne bi bilo prvega
Poljuba … ne bi bilo
Spominov.

Noč brez zvezd je kakor telo brez duše,
poglej v daljino, poglej vse te solzice ki so obtičale v neskončnosti,
solzice ki ne najdejo poti naprej in nazaj,

kličejo te, da jim nameniš zadnjo sekundo preden se utrnejo,
sekundo,ki ti odpre vrata v svet sanj
Šepetajo ti
sprehajaj se po poti v katero te vodi najmočnejši veter, to je moč življenja
sledi vetru, njegova toplina te ponese v prijetno zavetje, začuti dotik večnosti,
odidi stran od senc, razpri jadra žarkov
vdihni, ujemi srečo

Prisrčna dama, mojstersko izklesana,
unikatna, edina, karakterno neponovljiva.
Praviš: "Le k psihologu, lahko bi skupaj hodila."
Všeč so mi besede, s katerimi si me zabila.

Glava dela, ravno to me privlači,
" Vedno za vse, jaz sem kriva."
Slab človek tega ne bi mogel reči,
takšen stavek, olje na ogenj priliva.

Vidim krhkost, ki za obrazom se skriva,
čutim toplino, dobroto z ljubeznijo.
Mladostna razigranost, z življenjem se zliva,
razumem žalost, razočaranje in depresijo.

Nabirala sem
suhe južine
v flašo od Fruca, ker ima zelo širok vrat
in jih metala skozi okno.

Kakor misionarji
iz ljubezni do Đizsa
Indijanske otroke
pred mnogimi leti.

Nato sem še posesala pajčevine
in nasula mravljam svežega cimeta.

Trije pajki so umrli,
ker so se prilepili na dno plastenke,
kjer se je sušil ostanek zelo zgoščenega
in viskoznega soka.

Grozna ta negativnost,
ki razsaja po deželi.
Izvolili smo primitivnost
in glasovali za naivnost.

Čudni so časi v katerih živim,
pasem čutila, zavist me razžira.
Ni idealov, k katerim strmim,
Ozkarske zdrahe, politika se mi upira.

Delam, garam, ničesar nimam,
Stres me razstavi, meditacija sestavi.
Kar želim, tega ne dobim,
vedno trdi, jaz nisi pravi.