Povsod vznika pohlepnost in hlad
v telesu ju odkriva bolezen,
spreminja se tkivo v gnoj in nesklad,
ker nočeš spoznati ljubezen.

Skala z gorovja zgrmi v prepad,
se razbije v same ostrine,
prenesene so od ljudi na poti,
da jih volja do upornosti mine.

Vsak ton je popoln,
vsak ton boli .
spomin nate je ponoven
vsak ton govori .
Govori o trenutkih.
ki so jih odnesle jate.
govori o solzah
ki so padle zate.

Pokvarjeno,
počasi blediva.
Nočem več igrati vsebine.
Priznaj,
prazno je.
Že dolgo časa.

pasji časopis
najbolj bran rumeni tisk
prvobitnosti

Jeza, žalost, strah,
sanje, mesec, luna,
ne sprašuj zakaj...

Logično se zdi,
dokler ne odpre zasanjane oči,
jo srh spreleti,
v telesu se pretaka vinsko rdeča kri...

Tolažba, odtujen glas spregovori,
radio nežne valove lovi,
zvok nestabilno zadoni...

Nadaljevanje se nespametno zdi,
misel v globočini se izgubi,
zapri oči,
logike v tem smislu, nesmislu ni.

V temnem senčnem od sonca skritem
gaju
Sem dihal
Vonj, vonj, ki je polnil nosnice,
je bil sladak.

Brez zadržkov, skoraj eno uro,
sem sanjal
Vmojih sanjah je plesala
mlada deklica
Vonj, vonj, ki sem ga sanjal,
je bil sladak.

odkril sem danes tvoj oltar
zgrajen na upanju od nekdaj
srčni dar postavljen pod nebo
dvignjen visoko gleda naprej
ko žrtev vsaka postane drevo

gozdno svetišce objemal bo mir
žrtev in dar v eno bo zlil
oltarje stare mah bo prekril
srce tvoje bo meni pustil

Usoda se rada poigrava.
Jaz tudi.
Upanje je večni kolovrat.
Jaz upam.
Veselje je v malih stvareh.
Mala sem.

Brez vere ni motiva.
Klečim.
Odpuščanje uho v srečo.
Živim.
Čas sedaj stoji.
Tišina.
Zate domovina.

Malo sem pil
filozofiral
kadil
masturbiral

Pač

Božič je bil