Pišem ti, ker všeč si mi ti,
vsaj malo, tako se mi zdi,
izgubljena poezija,
kdaj se boš šele vrnila.

Sam sem, in tko še ostajam,
in nobeni ne nagajam,
do punc imam še nek odnos,
kot da greš po steklu bos.

Njegov pogled, njegov nasmeh, njegov dotik. Vse spominja me nanj, večno ljubezen sanj, ki prehitro sem jo izgubila. Večno sem ga ljubila, nikoli pozabila. Pa vendar vse lepo se konča, vsak razblini se raj, tudi ta.

Njegove sinje oči, globoke kot ocean, modre kot najlepše je nebo, moj pogled so privabile, ga ujele in nikoli zares izpustile. Zdaj ugotavljam, da se minljivo je, razen trenutka, večnega trenutka, ko te oči sem našla, se v njih zaljubila in jih nikoli pozabila.

Ko čutiš,
da v sebi umiraš,
ko čutiš,
da počasi stagniraš,
ko čutiš,
kako izginjaš v prah,
ko čutiš,
da na tebi raste mah.

Ko izginja zalet,
ko se podira tvoj svet,
ko še sam(a) temu ne moreš verjet.

Če bi vsi ljudje
imeli mišje repe
bi bilo življenje
morda bolj zanimivo.

Zjutraj na avtobusu;
oprostite gospa
usedli ste se na moj rep,
ja oprostite sem pozabila
očala, saj res kje pa so,
ah kako lep rep
gospodična ste ali ne -
še samski?

Obrnil si me narobe
božala sem dlakavost tvojih nog
in se spraševala
zakaj so tvoje dlake tako mehke
jaz pa se moram kar naprej
depilirat.

Nisem se več jezila
da porabiš toliko vode
in to na dan.

Špartansko vzgajan in obsojen
naj bi za takšno življenje bil odrejen,
a v njemu nežnost in srcu krik,
uprl se je za tovrstni lik.

Stroga šola, starš oficir
južnjaška manira, ostrih manir,
a sin v globini svojega duha
je nosil težave tega sveta.

Kje si?
Si spraševal me
še ne dolgo tega
in z nasmehom
sem sprejela igro to
smejala sem se
jutru dneva
bilo mi je tako lepo.

In zdaj?
Sprašuješ drugo
dekle?

Ponovno me razveseljuje
mlado brstje
že zjutraj poslušam
petje ptic
in znova se vzdigujejo mi prsi
v radosti sonca božajočega
nam mlado prst.

In glej, ponovno
se prebudi mi slaba vest
nekje globoko v duši
saj sonce jutranje
spomin obudi
na tvoje oči, obsijane
z zlatim sijem
kdaj že, kje že
tako davno tega
se trenutek je srečni
za vedno nastanil
nekje v meni.

raj Noge mi zavirajo!Po potu smrdim!Salo se trese, ko dol letim!Diham kod konj!Vsi me prehitevajo! Zastonj trpim!!Kje je cilj!Kje so nebesa? Zivim, da se v raju zbudim