Sve što ima dušu, duša ima.
Duša ima boju i miris ima.
Ima san i sva u njemu te č e.
Duša ima srce i osje ć aje ima.
Ima misli i u njima sebe.
Sve što duša ima, dušu ima.
Duša ima dušu i osmjeh ima.
Sve to duša ima i sve dušu ima.

Krožim z mislimi
med dimom in snopom svetlobe,
ki padata
na čajnik
na mizi
za katero sediš.

Pridi, povabim te v svoje življenje.
Čimprej vstopi, bova dva.
Vem, da sem nate čakal,
zdaj si najdena.
Brez tebe vse bilo je sivo,
niti črne ni bilo,
ti prinašaš mi paleto mavrično.

Sreča je v drobnih stvareh
to je prijazen nasme
sončev lesket v očeh
dišeči cvet v laseh
mavrica v deževnih dneh
nežni objem v nočeh
pomoč trpinu

Hotelska avla. Klavir.
Ti lovim tipke v času,
akorde postavljam v dur,
pokam od želja
in vesolje je dvorišče
moji sreči….

Odkrušeno spoznanje prislonjeno
na neizgovorjene besede,
čaka v paralitičnem strahu
nov val čustvene zanesenosti,
šibko zajezene z lažno brezbrižnostjo.
Taktično sprenevedanje,
s filmsko natančnostjo 
soočeno s tišino, neskončna

CE plus E,

CE plus E,

E je korak pred CE.

ZMERAJ SEM KORAK PRED TEBOJ!

Tema….
povsod tema.

Od nekod se prikrade tih žvenket,
menda je kovina.

Opita telesa, prežeta z norostjo te noči.
Opita telesa v ritmu strasti – izmenjava –
on za njo,
jaz za njega,
ona zame,
on za obe.

Danes sem se prizadela,
da vidim,
če sploh še sem,
pa kar verjeti ne morem,
kako dober šus je to bil.