Si kot cvet,
nežna,
dehteča,
mehka...
Posebnost
na travniku.

Napisal si epilog
za novo zgodbo mojega zivljenja.
Meni pa ni vsec.

Fakof s tem sranjem
...vbrizg v žilo...
Fakof s tem sranjem
...pobeg v tišino...

PO UGODNI CENI
PRODAM
SVOJO CENENOST
NAJBOLJŠEMU
PONUDNIKU
IN SVETO KRAVO
MOLZNICO
GREŠNEMU KOZLU

Dogoreli smo
v plamenici bratstva
in se razšli z noži,
razmejeni z bodečo žico
in minskimi polji.

Bil je vlak
v sopihanju sinjega kita
in galeb

Mnogo razlogov je za tvoj nastanek
je kot rojstvo
ali osebna olajšava.

Jesen, da listje kri preliva.
Rdečil se je nazobčan list izdanega javorja.
Odmaknjen je pokril oči hladne.

Srebrni lesket zvedavih širin,
morju ukradenih romantičnih duš.
V dlani se smuka oster pelin,
prepleten v njega nežen beluš.
Drobi se bel kamen žejnih oči,
srka in ljubkuje se z vodno gladino.
Podobe enosti nihče ne loči,

Sneg, ki padal je to noč,
prehojene prekril poti,
prekril je vse tako rekoč,
zdaj drugačen svet se zdi.

Prekril storjeno mojo sled,
ko videl sem te tam,
sladko kakor med,

Je eden tistih dni...

Narisal sem pikico na papirju,
malo, komaj vidno,
enako, kot se počutim.