Vse svoje strahove prinesi k meni,
vsedi se v naročje in me objemi,
če bo le mogoče te obvarujem,
v življenjskem orkanu, naj jaz te pestujem.

Prinesi v košari vsa svoja vprašanja
in skupaj odgovore bova iskala,
prinesi novice, tudi skrivnosti
in vedi, nikoli ne bom te izdala.

Premagana.
Tvoj palec
obrnjen je navzdol.

Samo moj glas želiš,
vse storiš, da ga izvežbaš,
nov mu daješ eho...

Kadar volkovi tulijo v temno noč,
prevzame me njihova premoč.
Tako odločno v nebo zrejo in vedo,
zakaj to počnejo.

Ti kot orel poletiš, sprostiš misli,
ves svet osvojiš in vprašuješ….
Zakaj takšne misli, …………….
……….toliko besedi?

Svoj stil živim,
to najbolje znam.
Par vprašanj imam,
čas celega življenja
mi je dan,
da jih razvozlam.

Pred leti zagrešila sem zločin -
ti si padel mi v oči.
Kot da padla sem z neba,
sem se sprenevedala.
Dan za dnem bežala sva
vsak na svojo stran,
vmes pogled, pozdrav.

Navdušena prihajam na oder življenja,
za uvod se ljubko priklonim na vse strani.
Spremljajo me začudeni pogledi
in napeta tišina.
Vse oči uprte vame –
čakajo, kaj bom storila.

Zavila sem v mračno ulico
starega mesta, posejano s kovanimi
svetilkami, ki skupaj
z veščami medlijo v noč.
Visoko nad menoj ozek trak zvezdnega
neba, nazoban s črnimi robovi streh,
samo moji koraki odmevajo od starih
na pol oluščenih fasad.

Celo tam kjer ni ničesar, najdem,
ljubila bi lahko prazen prostor,
ker če ni, ustvarim, sanjam....
nekega dne se te dotaknem
in si boš želel ostati,
v moji svetlobi,
pa me morda ne bo več....
Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

Hotela sem te ljubiti,
pa nisi želel biti ljubljen,
ker ljubezen odpušča nepopolno.
Ti pa si hotel le občudovanje.
Zato te nisem mogla najti.