Ostani edini labod,
ki ga vidim v soju.
S krili visoko tja
pod utrinek svetlobe.
Pleši le zame popoln.
Igraj se z vetrom
in prvo kapljo žeje.

Beli kakadu na dlani,
frči perje samca.
Kljun prisesan na rami,
ščiplje do kosti.
Grizljaje do srca,
tresljaje da se da.
Okrvavljene hrapave roke,

Globok se zamislim - hm...
pa se naenkrat zavem da sm
da sm tu in zdej vem
da nimam pojma kam grem.

Vem da je smisu življenja umret
če te zebe se morš zagret
če te je strah se morš nekam skrit
če si umazan se morš umit.

Dođi i poljubi me
popij čežnju s mojih usana.
poljupcima mi pokrij tijelo
i ljubi me nježno, smjelo.

Prolij se po meni
kao sto se val proljeva po stijeni.
svaki dio tijela te želi
da svu strast s tobom podjeli.

Ta tvoj pogled, te tvoje oči
Zarežejo rano v srce in dlani
In tvoja je sled v mojih nočeh
A vse kar ti vračam je le nasmeh.

Le en tvoj objem
in žalost bi minila,
le en tvoj pogled
in sreča bi se vrnila.

Vonj, ki je plaval v zraku
je omamljal mojo samozavest,
da je prerasla meje sebe.
Izdala sem se, kot ze prej,
spozabila sem se, kot se nikoli.

Sem le clovek, ki hodi po mrzlem svetu z enim krilom na ramenih.

Sestejva se.

Uporabiva tudi tvoje krilo in se predajva neskoncnosti vesolja, da bova skupaj celota angela, dvigniva se nad stratosfero

Sem kot roža.
Ti si kot korenine,
preko katerih vsak dan črpam hranilne snovi,
da preživim.
Moje dlani so kot listi,
ker ko se te dotaknem se mi dlani otoplijo,
kot mokri listi v rosnem jutru,

Stokrat že naslov napišem,
rad dal pesmi bi ime,
kar odhaja zdi se bliže,
bolj ko daleč je srce.

Pridi čez dotik samote,
ne da bi prižgala luč,
v moji temi sled svetlobe
izgublja izgubljeni ključ.