Objemam temo,
prisluškujem krikom iz srca,
v samoti čakam,
da se izlije name
zarja jutranja ....

Podaril bi ti svoje sanje,
zavil bi jih v zlat papir,
položil vrtnico bi nanje,
da polepšam ti večer.

Spet prišla boš
z iskricami v očeh,
spet podarila
svoj mi boš vabljiv nasmeh.

ne razumeš še
mojih pogledov
in jaz ti z namsehom pravim
da je še čas

Zaslišim
Tvoj šepet…
Ki mirno govori:
“Kdorkoli si,
In karkoli že
Dogaja se…
Ob tebi sem!”

Če bi ob nepravi uri,
torej času, ki ni pravi,
mene k sebi res poslali,
mislim, da bi se  zalotil v grehu,
v obljubi z lastno senco.

Ime ti = Nesebičnost.
Priimek = Vdanost.
Naslov = Veselje.
Mesto = Iskrena Ljubezen.
Ni tako malo.
Še posebej,
ker država = Svoboda.
 

Opazovano drevo,
ki se maje v soju luči, ki ne gori.
Kot rana, ki ni rana,
a vseeno skeli.
Kot ptič brez kril, ki si poleteti želi..

Izgozdil je, da lahko biva.
Pohabil je, kar nas osmišlja.
In stopil na plan.

Poslušal je, a ni slišal.
Gledal je, a ni videl.
Hitel je, a ni stopil.

Srečno Kekec
srečno rudarji
srečno sreča
srečno grobarji

večna večnost
sanjane sanje
ubijanje smrti -
vsakdanje dejanje