žalostno srce je moje
prazno in boleč
on odšel je in odnesel
s sabo iskre sreče
tiho jočem, brez solza
v sebi sem osamljena
v prsih stiska me, boli

Daj, potrudi se,
mogoče skozi temo
zaslišiš šepet dežnih kapljic,
mogoče v deževni noči
najdeš svojo zvezdno luko.

Včasih, zjutraj,
ko se prebudim
sem ravnodušen,
s popizditisom v glavi,
tako močnim,
da mi da moči
in grem z mislijo
"boli me kurac"
v nov dan.

Pokušavam se naći u riječima kao što sam se pokušao naći u toliko puno stvari,
ali koncentracija mi popušta i preskačem poput nekog starog gramofona.
Žurim naprijed vidjeti što je sljedeće iako znam unaprijed da nije ništa zadovoljavajuće ništa što će me smiriti,
jurim naprijed preskačem na kraj možda u njemu nađem što tražim.

Morje, našla sem se
po delih.
Sedaj pa platinasti šivi
popuščajo času.
Obup se je spajdašil
s samoto.
V tej deželi

Misli počivajo
Na preprogi sanj
Svilnatega otipa
Blazinic prstov

Rada bi se privila k tebi
Stapljala s tvojim pogledom
Razigrana, kot me poznaš…

Lovila zlate misli
Jih spletla, varno skrila
V zavetje najinih sanj

Dopusti
Svojim korakom
Mojo sled…

Ustavi svoj korak
Upočasni misli
Počakaj name…

Zjutraj te pogrešam,
čeprav ne vem kakšna
so jutra s teboj,
pogrešam te ponoči,
čeprav tudi tega ne vem
kakšne so noči s teboj,
pa ne pogrešam iz navade

Ko vstopiš v moj svet,
se tišina zaceli,
si neslišen in neviden,
pa vendar prisoten v vsej
moji biti,
z ljubezijo me opajaš
neslišno in nevidno,